Vaš svetovalec: Boštjan J. Turk – marec 2013
Pritožba zavoljo ravnanja zdravstvenega osebja Bralca so nedavno tega odpustili iz bolnišnice, kjer je okreval po operaciji. Z obravnavo zdravnikov je bil zelo zadovoljen, zato pa toliko manj z vedenjem dveh medicinskih sester. Kot piše, sta se vedli neprofesionalno do njega. Kadarkoli jih je poklical, so ga sestre namerno pustile čakati dlje časa, kot se je to dogajalo drugim, bile so osorne in neprijazne. Zato sprašuje, kam in kako se lahko pritoži.
Bistvene spremembe, ki jih prinaša pokojninska reforma
V prejšnji Vzajemnosti smo predstavili novosti v decembru sprejetega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati s 1. januarjem letos (ZPIZ-2). Omejili smo se na pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, saj so se skoraj v celoti spremenili. Tokrat pa bomo predstavili nov način določanja pokojninske osnove, odmero starostne pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do predčasne in delne pokojnine ter odmero teh pokojnin.
Novi zneski dodatkov za pomoč in postrežbo Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb v višini 53 odstotkov najnižje pokojninske osnove iz zadnjega meseca pred uveljavitvijo zakona (torej iz decembra 2012), dodatek za opravljanje večine življenjskih potreb dosega polovico tako ugotovljenega zneska, dodatek za najbolj prizadete pa 76 odstotkov prej navedene osnove.
(Pre)draga prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Pokojninska reforma ZPIZ-2 ohranja institut prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (OPIZ). V primerjavi z dosedanjo ureditvijo pa se po ZPIZ-2 bistveno povečuje prispevek za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pa razburja širšo javnost, še zlasti tiste, ki jih je prizadela nova ureditev. ZPIZ-2 v 25. členu določa splošne pogoje, pod katerimi se lahko določene osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje, prostovoljno vključijo v OPIZ.
Za gmotni položaj ljudi je bolje, da ostanejo čim dlje v službi
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež si želi, da bi število zavarovancev spet začelo naraščati in da bi bili prilivi od prispevkov v pokojninsko blagajno čedalje večji.
Kaj je lani najbolj zaznamovalo poslovanje zavoda, ki ga vodite že skoraj osem let? V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo minulo leto drugačno predvsem zaradi ob koncu maja sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je zavodu prinesel nepričakovano bistveno povečanje obsega dela. Pokojnine so se namreč znižale več kot 25.000 upokojencem, ki smo jim nato na podlagi obrazložitve ustavnega sodišča izdali odločbe, na katere pa smo dobili več kot 12.000 pritožb.
Vaša svetovalka - Mag.Milena Paulini - februar 2013
Vdovska ali invalidska pokojnina Bralka H. P. iz Ljubljane piše, da je njen sin star 38 let in da je od leta 2003 duševni bolnik. Dopolnil je 5 let pokojninske dobe, v vmesnih obdobjih pa je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje, dobiva pa tudi socialno pomoč v višini 213 evrov, saj mu je v začetku leta 2009 umrla žena. Zanima jo, ali lahko sin pridobi pravico do pokojnine po materi - verjetno je bralka mislila po ženi. S 1. 1. 2013 je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki pogoj starosti za pridobitev...
Vaš svetovalec: mag. Janez Tekavc – februar 2013
Solastniški delež Bralec piše, da je podedoval manjši solastniški delež v hiši, ki jo uporablja večinski solastnik. Zanima ga, kakšne koristi ima lahko od svojega solastniškega deleža. Bralec ima teoretično pravico, da hišo souporablja v skladu s svojim solastniškim deležem. V praksi je to pravico težko ali sploh ni mogoče uveljaviti, če je delež tako majhen, da ne zadostuje za dodelitev zaključenega dela hiše, ki ga je mogoče samostojno uporabljati (denimo ene stanovanjske enote).
Uporaba služnostne poti Bralka že več kot 40 let živi v hiši, ki sta jo zgradila skupaj z možem. V zadnjem času ji novi sosed prepoveduje uporabo služnostne poti, ki vodi prek sosedovega zemljišča do njene hiše. Sosed zahteva od bralke, da preneha voziti po tej poti, pri čemer trdi, da je kupil nepremičnino, na kateri ni vpisana nobena služnost ter da mu bralka z uporabo poti zmanjšuje vrednost kupljenega. Dolgotrajna uporaba poti predstavlja podlago za nastanek služnosti s priposestvovanjem.
Vaš svetovalec Dušan Bavec – februar 2013
Delovni invalid tretje kategorije Bralec je z odločbo ZPIZ pridobil status delovnega invalida tretje kategorije ter s tem pravico do prerazporeditve na drugo delovno mesto z delovnimi omejitvami. Bralec je v podjetju zaposlen deset let in je prepričan, da prerazporeditev ne bo možna. Zanima ga, kakšno vrsto odpovedi mu mora dati delodajalec spričo dejstva, da je star 54 let, ter da hkrati ne bo prikrajšan za katero od pravic ne pri delodajalcu ne na zavodu za zaposlovanje, ter da bo rešitev dobra tudi za delodajalca, ki je bil vedno korekten...
Vaš svetovalec Boštjan J. Turk – februar 2013
Osebe z duševnimi motnjami in pravica do zasebnosti Bralkina mama je stara 81 let, ima demenco in še nekatere, s to boleznijo povezane duševne težave, tako da že zgublja stik s stvarnostjo. Zdravnik ji je še odkril raka na debelem črevesu, ki pa ga je mogoče kirurško odstraniti. Mama bi nujno morala na operacijo, a vsak zdravniški poseg odklanja. Bralko zanima, ali lahko mamo nekako »prisilijo«, da gre na operacijo, in ali sta z bratom lahko navzoča pri medicinskem posegu? Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali zavoljo kakega...
Finančni načrt ZPIZ za leti 2013 in 2014
Na decembrski seji je svet zavoda razpravljal o sila pomembnih zadevah, ki zadevajo materialni položaj upokojencev; mednje sodi tudi finančni načrt pokojninskega zavoda. Finančna načrta za leti 2013 in 2014 sta v skladu s predpisi, ki med drugim določajo, da je treba upoštevati proračunska izhodišča, na katerih temelji državni proračun za omenjeni leti. Ta izhodišča pa temeljijo na noveliranih projekcijah makroekonomskih gibanj, ki jih je v septembru 2012 sprejel UMAR in se v nekaterih postavkah bistveno razlikujejo od izhodišč, na katerih...
Kapitalska družba v pomoč ZPIZ
Te dni poslušamo različna opozorila o finančni vzdržnosti Kapitalske družbe, če se bodo povečevale njene obveznosti za zagotavljanje sredstev za poslovanje ZPIZ. Da bi bolje razumeli to zaskrbljenost, moramo nekoliko poseči v zgodovino. Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti v skladu s takratno zakonodajo o preoblikovanju družbene lastnine, da bi tako zagotovili dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zakaj zaskrbljenost? Premoženje KAD se postopoma zmanjšuje in zdaj znaša le še dobrih 900 milijonov. Iz zakona o izpolnjevanju proračunov za leti 2013 in 2014 in finančnim načrtom ZPIZ za ti dve leti, pa sledi, da bo letna obveznost KAD do ZPIZ bistveno večja, kot je bila doslej. V letošnjem letu naj bi znašala 120 milijonov, v letu 2014 pa kar 190 milijonov evrov. Ker se v javnosti pojavljajo očitki, da bo ZPIZ s tako visokimi obveznostmi, kot jih predvideva s svojim finančnim načrtom, ogrozil poslovanje KAD ali celo njegov obstoj, je treba...