Uveljavitev starostne pokojnine Bralec A. K. iz Ilirske Bistrice sprašuje, kdaj naj uveljavi starostno pokojnino - ali decembra letos ali po prenehanju priznane pravice do denarnega nadomestila. Na zavodu za zaposlovanje prejema denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, ki mu je priznano do konca januarja 2013, pogoje za starostno pokojnino pa bo izpolnil z dopolnitvijo starosti 58 let, kar bo 16. 12. 2012, pokojninske dobe pa bo imel 40 let, 2 meseca in 8 dni.

Služnost poti Bralka je od staršev dobila parcelo. V pogodbi je zapisano, da ima tudi pravico vožnje prek zemljišča, ki je ostalo v lasti njenih staršev. Kasneje so starši umrli in lastnik te parcele pa je zdaj tudi bralkin nečak. Zanima jo, ali ima še pravico voziti prek sosednjega zemljišča in ali bodo imeli to pravico tudi njeni nasledniki. Bralka je k pismu priložila pogodbo, ni pa napisala, ali je pravica vpisana v zemljiško knjigo ali ne in ali pot uporablja ali ne.

Delovna doba za starševstvo Bralka je zasledila, da se lahko obdobje skrbi za otroka le še do konca letošnjega leta uveljavlja v delovno dobo. Zanima jo, ali to drži in kakšni so stroški za to. Informacija drži ob domnevi, da bo novi pokojninski zakon (ZPIZ-2) res uveljavljen z začetkom naslednjega leta. Po določbi 189. člena veljavnega zakona (ZPIZ-1) lahko starš uveljavi, da se mu v zavarovalno dobo šteje čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, in sicer za otroke, rojene pred letom 2000, če mati ali oče v prvem letu otrokove...

Zdraviliško zdravljenje Oseminšestdesetletna bralka je bila pred nedavnim operirana na žolčniku. Zdravnik ji je omenil, da je zaradi operacije verjetno upravičena tudi do zdravljena v zdravilišču. Zanima jo, ali to drži, v kakšnem obsegu ji gre ta pravica in kdo o njej odloča? Zanima jo tudi, za katera bolezenska stanja so pacienti sicer upravičeni do zdraviliškega zdravljenja? Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja pod pogojem, da se zdravnik ali pa zdravstvena komisija zavoda odločita, da je to utemeljeno.

Maja sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je zaradi posegov v številne pravice v presoji na ustavnem sodišču, v bližnji prihodnosti pa se obeta tudi razprava v državnem zboru, saj so opozicijski poslanci vložili predlog za spremembo 143. člena, ki ureja usklajevanje pokojnin, in predlog za spremembe členov, ki spreminjajo nekatere pravice vojnih veteranov. Za dva od teh členov (143. in 232.) so bile vložene tudi pobude za oceno njihove ustavnosti. Predlagana sprememba 143.

Dodatno zdravstveno zavarovanje Druga sprememba, ki zadeva 101. in 232. člen ZUJF, pa zahteva razširitev zdaj bistveno omejene pravice do dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi na ranjene in družinske člane padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 ter njihove družinske člane. Predvideva pa tudi le začasno izgube pravice do plačila zdravstvene storitve v višini razlike do polne vrednosti. Ta je po določbah ZUJF zagotovljena le do 1. januarja 2013. Če bi bila predlagana zakonska sprememba sprejeta, izguba ne bi bila trajna, temveč bi veljala do...

Družinska pokojnina po materi Bralka M. L. iz Ljubljane piše, da je bila njenemu sinu, ki je zaradi duševne bolezni invalid I. kategorije, priznana invalidska pokojnina od leta 2010 dalje. Pokojnina mu je bila odmerjena za 15 let pokojninske dobe in je 270 evrov, njegovi prejemki skupaj z varstvenim dodatkom pa tako dosegajo blizu 400 evrov. Ker mu prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za preživetje, mu bralka vseskozi finančno pomaga, zato jo zanima, ali bo sin po njeni smrti upravičen do družinske pokojnine.

Lastniški delež kot darilo Bralka je skupaj s partnerjem zgradila hišo. Sama ima hčer iz prejšnjega zakona, partner pa nima svojih otrok. Ker je partner bolan, bi rad podaril svoj del hiše bralkini hčeri. Zanima ga, kakšni bi bili davki v tem primeru. Hči bralke ni hči njenega partnerja niti je ni partner posvojil. Tako torej šteje za osebo, ki ni v sorodstvenem razmerju, zato je uvrščena v skupino obdarjencev, za katere veljajo najvišji davki na darila. Davki na dediščine in darila so odvisni od sorodstvenega razmerja in vrednosti daril.

Bonusi za odložitev upokojitve Bralec A. Ž. iz Ljubljane je star 59 let in ima 40 let delovne dobe, zato bi se že lahko upokojil. Njegov delodajalec in tudi sam pa je zainteresiran, da bi še naprej delal pri njem, saj je dokaj velika razlika med zdajšnjo plačo in pričakovano pokojnino. Boji pa se, da bi ga zaradi nove pokojninske zakonodaje, ki naj bi veljala že v naslednjem letu, doletele neugodne posledice, če bi odložil upokojitev. Slišal je tudi, da bi zaradi odložitve upokojitve lahko uveljavljal določene bonuse. Določba 391.