Vaš svetovalec Milena Paulini - maj
Varstveni dodatek in obdavčitev pokojnine Bralka J. K. iz Avstralije želi zvedeti, kako je z izplačevanjem varstvenega dodatka v tujino. Ekonomske razmere v Sloveniji so bile vzrok, da je odšla v Avstralijo. Že v času zaposlitve doma je živela slabo, saj je bila plača kar za polovico obremenjena z dajatvami državi, zdaj pa ji še od pokojnine odtegujejo davek v višini 16 odstotkov. Po poizvedbah njena pokojnina sodi med najmanjše zagotovljene pokojnine.
Vaš svetovalec Dušan Bavec-maj
Pravice ob upokojitvi Bralec, ki je zaposlen v večjem slovenskem podjetju, se konec maja namerava upokojiti, zato ga zanima, kakšne pravice mu gredo ob zaključku delovnega razmerja. Prav tako ga zanima, kakšne pravice bi imel, če bi se delno upokojil. Na podlagi 1. odst. 162. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07, v nadaljevanju ZDR) ima delavec pravico do izrabe ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Status starejšega delavca
Bralec piše, da se z ženo bližata upokojitvi, ki pa se jima lahko zaradi napovedane pokojninske reforme kar precej odmakne. V podjetjih, kjer sta zaposlena, se tudi veliko govori o odpuščanju, zato ju zanima, kdo ima status starejšega delavca in kakšne so s tem povezane ugodnosti.
Skladno z določbo 201. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 103/07- v nadaljevanju ZDR) ima status starejšega delavca tisti delavec, ki je starejši od 55 let, ali delavka, ki je v letu 2011 stara najmanj 53 let in 8 mesecev.
Odločitev na referendumu ali kaj drugega?
Ustavno sodišče Republike Slovenije je 15. marca 2011 soglasno zavrnilo zahtevo državnega zbora Republike Slovenije, naj odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na referendumu nastale protiustavne posledice. S tem je dopustilo možnost referendumskega odločanja, če bo predlagatelj zbral dovolj podpisov za njegovo izvedbo.
Kako se je vse skupaj začelo? ZPIZ-2, ki naj bi omogočal finančno zdržnost tega sistema v prihodnje, je državni zbor sprejel 14. 12. 2010. Na zahtevo državnega sveta, ki je dal veto na sprejeti zakon, je državni zbor 23. 12. 2010 o njem vnovič odločal in ga tudi vnovič sprejel. Objavo in uveljavitev zakona (s 1. januarjem 2011) pa je preprečila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je 15. decembra 2010 vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Predsednik državnega zbora je zato moral določiti rok za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis. Zbiranje podpisov pa je bilo prekinjeno, ker je državni zbor sprejel sklep, naj ustavno sodišče odloči, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zavoljo zavrnitve ZPIZ-2 na referendumu nastale protiustavne posledice.
Neugodne napovedi tudi za pokojnine
Napovedi gospodarskih gibanjih v letošnjem letu so dokaj neugodne. Iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj 2011, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, vlada pa sprejela ob koncu marca, povzemamo nekatere pomembnejše ocene. Te bodo, če se bodo uresničile, bistveno vplivale tudi na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in to tako v obsegu zbranih sredstev zanj, kot tudi v številu in ravni pokojnin ter drugih prejemkov, ki jih pokojninski zavod izplačuje upravičencem.
-
Pokojninski zavod mora z izplačilom redne pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec maj izplačati tudi letni dodatek. V izjemnih primerih, ki jih sicer zakon podrobneje ne določa, razumeti pa je, da so vzrok finančne težave, lahko zavod izplača nadomestilo tudi v dveh obrokih ali pa pozneje, vendar je za to potrebno soglasje finančnega ministra. Po predvidevanjih bo zavodu v sodelovanju z Zakladnico enotnega zakladniškega računa države uspelo zagotoviti potrebna finančna sredstva za izplačilo letnega dodatka v enkratnem...
Varstveni dodatek in državna pokojnina še po starem
Državni zbor je julija lani sprejel zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki sta izjemno pomembna za zagotavljanje socialne varnosti. Uporabljati naj bi se začela z letošnjim 1. junijem! Zdaj pa je predvidena preložitev uporabe na 1. januar 2012. Namen ZUPJS je preglednejši in za uporabnike preprostejši sistem uveljavljanja naslednjih socialnovarstvenih pravic: otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih...
Letni dodatek in sredstva za rekreacijo
Člani sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so na seji sredi aprila sprejeli sklep o izplačilu in višini letnega dodatka, ki bo nakazan skupaj z majskimi pokojninami. Razpravljali in odločali pa so še o drugih zadevah. Svet je obravnaval tudi obsežno poročilo o poslovanju Zavoda Vzajemnost v minulem letu. V razpravi so člani pozitivno ocenili delo tega zavoda, ki so ga ustanovili pred desetimi leti. Tudi lani je zavod kljub zaostrenim ekonomskim razmeram ustvaril več prihodka, kot je bilo odhodkov, kar je posledica vestnega...
-
Dolgoletni zakup zemljišča
Bralkin oče je pred časom za 50 let vzel v zakup zemljišče, na katerem je postavil čebelnjak. Po dogovoru z lastnikom zemljišča je zakupnino plačal v enkratnem znesku. Po očetovi smrti sta čebelnjak in zemljišče ob njem prevzeli bralka in njena sestra. Čebel nimata, obdelujeta pa zemljo ob čebelnjaku, ki je bila dana v zakup. Lastnik zemljišča temu ni nasprotoval, zdaj, ko je umrl lastnik zemljišča, pa bralko zanima, ali ji lahko dedič, torej novi lastnik prepove uporabo zemljišča.
Pozitivne ocene poslovanja zavoda v letu
Člani sveta pokojninskega zavoda so na zadnji seji, 28. februarja, pozitivno ocenili predlog letnega poročila zavoda, ki s številnimi statističnimi podatki osvetljuje ne le stanje v letu 2010, temveč tudi gibanja na posameznih področjih v celotnem obdobju uresničevanja zdajšnje reforme, to je od leta 2000 do leta 2010.
Tako pripravljeno gradivo omogoča članom sveta, pristojnim državnim organom in drugim, da se temeljito seznanijo z učinki zdajšnje reforme obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se na tej podlagi dogovorijo, kako je treba ukrepati v prihodnje. Ukrepati pa je treba še zlasti, ko gre za zaustavitev zniževanja razmerja med povprečno pokojnino in povprečno plačo ter številom zavarovancev in upokojencev. Kar zadeva starostno strukturo zavarovancev, zbuja skrb predvsem dejstvo, da se zmanjšuje število zavarovancev, še zlasti v starostni skupini med 20 in 30 leti. Nadaljevanje negativnih tokov in nadaljnje upadanje števila zavarovancev ob hkratnem naraščanju števila upokojencev pa bo v prihodnje nedvomno zahtevalo še več sredstev iz državnega proračuna.