Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sredi oktobra sprejel rebalans finančnega načrta za leto 2011. Prihodki in odhodki se z rebalansom povišujejo za 1,5 odstotka, tako da bo pokojninska blagajna ob koncu leta težka 4,95 milijarde in ne  4,87 milijarde evrov kot je bilo predvideno decembra 2010. To pomeni za okoli 111 milijonov evrov večjo obremenitev državnega proračuna. Člani sveta in vodstvo zavoda so izrazili zaskrbljenost nad finančnim stanjem zavoda, druge največje javnofinančne ustanove v državi.

Poroštvo za sinov kredit Bralka je pred leti za sina podpisala poroštvo za kredit, ki ga je potreboval za svoje podjetje. Banka je takrat hotela, da zastavi hišo, v kateri prebiva. Na vse skupaj je že pozabila, sinovo podjetje pa tudi ne posluje več. Zdaj pa jo banka obvešča, da mora plačati kar precejšen znesek, ki naj bi ga bilo še vedno dolžno nekdanje sinovo podjetje. Ker ima nizko pokojnino, dolga ne more plačati, zato jo skrbi, da bo banka hotela prodati njeno hišo. Poroštvo je zelo resna obveznost, ki je nikakor ne smemo jemati zlahka.

Dodatek za pomoč in postrežbo slepemu Bralko M. Z. iz Novega mesta zanima, ali je njena mama upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo. Pred časom jo je namreč zadela možganska kap, zaradi česar potrebuje 24-urno nego, saj je zaradi posledic bolezni praktično slepa. Mama prejema starostno pokojnino. Iz priložene dokumentacije je vidno, da je bila bralkini mami priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 12. 1984 dalje po takrat veljavnih predpisih kot zavarovanki, ki je opravljala kmetijsko dejavnost.

Po pravcati poplavi najrazličnejših zahtevkov v lanskem letu, ki so bili posledica predvidenega sprejema novega zakona o pokojninskem zavarovanju, so se letos razmere umirile. Vseeno pa je letos več zahtevkov za upokojitev, kot jih je bilo lani. Najbolj pa se je povečala število zahtev za invalidsko upokojitev – kar za 20 odstotkov. Predvideno sprejetje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim naj bi med drugim uveljavili strožje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, je v letu 2010 dodobra razburkalo...

Družinska pokojnina po sestri Bralka H. P. iz Maribora navaja, da je sestra, s katero je vse življenje živela v skupnem gospodinjstvu, umrla v začetku letošnjega leta. Ker je bila sestrina pokojnina višja od njene, je pri pokojninskem zavodu vložila zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine. Njen zahtevek pa je bil zavrnjen, prav tako tudi pritožba, tako da je zdaj vložila tožbo. Zanima jo, ali res ni upravičena do družinske pokojnine po sestri, ki jo je zaradi hude bolezni negovala vse do njene smrti.

Odpoved po poskusnem delu Bralec piše, da je pri delodajalcu, pri katerem je delal 18 let, odpovedal pogodbo o zaposlitvi, vendar ni dobil nikakršne odpravnine. Dobil je novo zaposlitev za nedoločen čas, toda s poskusnim delom dveh mesecev. Zdaj ga skrbi, kaj se lahko zgodi, če bi bilo njegovo poskusno delo negativno ocenjeno. Sprašuje, ali se lahko pritoži in ali bi bil do česarkoli upravičen pri zavodu za zaposlovanje, če bi bil odpuščen? Od katere plače bi bilo odmerjeno denarno nadomestilo? Najprej je treba pojasniti, da delavec, ki sam...

Solastništvo kmetije Bralka je skupaj z bratom in sestro lastnica kmetije, podedovane po starših. Skrbi, da bi brat zašel v dolgove, zato jo zanima, kako lahko zavaruje svoje premoženje. S pravnega stališča je premoženje bralke le njen solastniški delež kmetije in ne kmetija kot celota, čeprav je bila nekoč last staršev. Enako velja za brata. Tudi on lahko razpolaga le s svojim solastniškim deležem, čeprav edini živi in dela na kmetiji. Če bi torej brat zašel v dolgove, bi lahko upniki zahtevali poplačilo le iz njegovega premoženja, se pravi...

Dopolnilno delo Bralec piše, da je zaposlen s polnim delovnim časom. Povpraševanja po njegovem delu je kar veliko, zato meni, da bi podobno delo lahko v manjšem obsegu opravljal tudi pri drugem delodajalcu, Zanimajo ga le legalne možnosti zaposlitve. Oba delodajalca sta seznanjena z njegovimi razmerami in željami ter se strinjata, da skupaj najdejo optimalno in zakonito rešitev. Po 146. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02 in 103/07) lahko delavec, ki že dela polni delovni čas pri enemu ali dveh delodajalcih, izjemoma...