Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je med drugim obravnaval dogajanja v vzajemni zavarovalnici Vzajemna, v kateri so večina upokojenci. Po mnenju upravnega odbora ZDUS mora Vzajemna ohraniti izključno svojo temeljno dejavnost in naj ne uvaja novih zavarovalniških proizvodov, ki jih že tržijo komercialne zavarovalnice. ZDUS bo za zaščito koristi, interesov in pričakovanj večine svojega članstva in članstva Vzajemne uporabil vsa pravna sredstva, vštevši ustavni spor, hkrati pa svoje člane opozarja, naj ne podpisujejo nobenih pooblastil za zastopanje na skupščini Vzajemne.

Tak je bi bil naslov okrogle mize, ki jo je pripravil ZDUS. Objavljamo povzetek najpomembnejših ugotovitev in predlogov, ki so jih udeleženci med drugim poslali tudi vladi, da bi jih upoštevala pri snovanju potrebnih zakonskih sprememb.

- Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prvi steber) mora ostati osrednji nosilec socialne varnosti. Ta sistem mora tudi v prihodnje temeljiti na načelih delovnega prispevka, pravičnosti, solidarnosti in vzajemnosti.

- V načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema bo treba doseči nov družbeni dogovor družbeno sprejemljivem razmerju med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo. Že doseženo razmerje je treba izboljšati.

Z majskimi pokojninami ali nadomestilom iz invalidskega zavarovanja mora pokojninski zavod v skladu z zakonom načeloma izplačati tudi letni dodatek. Določeni sta dve višini, pri čemer je odločilna višina pokojninskega prejemka. Tako bo letošnji dodatek 367,95 in 223,55 evra.

Višji znesek bo izplačan tistim uživalcem, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska osnove za odmero dodatnih pravic, veljavne na dan izplačila dodatka. Nižji znesek letnega dodatka pa zavod izplača prejemnikom pokojnin, ki presegajo osnovo za odmero dodatnih pravic, nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem do 31. decembra 1999, ter delnih invalidskih pokojnin, nadomestil za čas poklicne rehabilitacije, začasnih nadomestil in nadomestil za invalidnost.

Zveza društev upokojencev Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom »Pokojnine včeraj, danes, jutri. Na njej naj bi odgovorili na vprašanje, kako zagotoviti dostojno življenje ne le sedanje generacije upokojencev ampak tudi tiste, ki se bo upokojila čez 10 in več let. Vsi udeleženci so bili enotni, da bo takšno življenje lahko zagotovilo le obvezno pokojninsko zavarovanje (1.

S pokojnino za »polno« pokojninsko dobo je bila v preteklosti mišljena starostna pokojnina, odmerjena ženski za 35 let, moškemu pa za 40 let pokojninske dobe. V obeh primerih je znašala 85 odstotkov pokojninske osnove. Sprva je bilo mogoče starostno pokojnino s tolikšno pokojninsko dobo uveljaviti ne glede na doseženo starost, pozneje pa je bila pogojena tudi z dopolnitvijo predpisane starosti (ženske 53, moški 58 let).

Odmera starostne pokojnine od leta 2000 dalje ni več omejena z najvišjim odstotkom in je torej lestvica odprta. To pomeni, da je odstotek za odmero starostne pokojnine tem višji, čim daljša je pokojninska doba. Pokojninska doba 40 let za moške je po veljavni ureditvi minimalna doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, ki je 58 let. Ženske pa s 35 leti pokojninske dobe pri najnižji možni starosti pokojnine sploh ne morejo več pridobiti. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo vse do leta 2014, se najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz leta v leto zvišuje (za 4 mesece), do leta 2013 pa se podaljšuje tudi minimalna pokojninska doba (za 3 mesece). Letos ženska izpolnjuje pogoje, če je dopolnila 37 let pokojninske dobe in 56 let in 4 mesece starosti.

Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak se je minuli mesec srečala z ministrom za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom in sodelavci. Sogovornika sta na srečanju spregovorila o vprašanjih, pri katerih bosta Zveza društev upokojencev Slovenije in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sodelovala tudi v prihodnje, med drugim pri pripravi zakonodaje in različnih strateških dokumentov, ki zadevajo tudi starejše, pri iskanju posameznih rešitev in pri njihovem uresničevanju, pri iskanju novih oblik bivanja starejših, pri pridobivanju mednarodnih sredstev in pri izvedbi Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je postal že tradicionalen.

Zaradi februarske uskladitve se bodo pokojnine, ki so bile uveljavljene po 1. januarju 2008, zvišale za 3,5 odstotka, večina prejšnja leta uveljavljenih pa za 2,9 odstotka. Zvišanji veljata od 1. januarja dalje.

Z uskladitvijo pokojnin pa se spremenijo tudi najnižje in najvišje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova je po novem 535,51 evra, najvišja pa štirikrat več ali 2.142,04 evra. Navedena zneska ne pomenita najnižje oziroma najvišje pokojnine, kot ju nekateri še vedno skušajo prikazati. Uživalcu se pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove tedaj, kadar je njegova pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, izračunane na podlagi njegovih plač ali zavarovalnih osnov, v odstotku,...

Na prvi letošnji seji upravnega odbora so največ pozornosti namenili predlogu programa dela za letos in s tem povezanim financam. Zveza društev upokojencev Slovenije ima, kot je znano, samo en stalen vir financiranja - denarni prispevek iz poslovanja upokojenskega hotela Delfin v Izoli, ki je lani znašal 130 tisoč evrov; drugi del financiranja pa je odvisen od odločitev sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znesek, ki ga vsako leto določi ZPIZ, je namenjen izključno rekreativnim in kulturnim programom. Lani je znašal 146 tisoč evrov.

Pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka v letošnjem letu zavarovanec izpolnjuje, če njegova pokojnina, ki se ji prišteje tudi tuja pokojnina ali dodatek, nižji od 422,20 evra (toliko znaša mejni znesek v letošnjem januarju), če zavarovančevi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov v letu 2008 niso presegli 422,20 evra na mesec ali 5.066,40 evra na posameznega družinskega člana na leto. Upravičenec pa mora izpolnjevati tudi premoženjski cenzus, na katerega vpliva vrednost premoženja uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov. Njegova vrednost se je v primerjavi z minulim letom povečala za 5,7 odstotka in tako znaša 23.684,78 evra.

Iz pogovora z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem sledi ugotovitev o dobrem poslovanju zavoda v minulem letu. Med lanskimi dosežki posebej izstopa skrajšanje povprečnega časa reševanja zahtevkov s 85 na 66 dni, najpomembnejša letošnja naloga pa je prehod na elektronsko zajemanje podatkov o plačah in pokojninski dobi.