Po letu 2000, odkar velja zdajšnja pokojninska zakonodaja, se iz leta v leto znižuje razmerje med plačami in pokojninami. Tako je še leta 2000 povprečna starostna pokojnina dosegala 75,3 odstotka plače, po zadnjih podatkih za leto 2008 pa le še 67,1 odstotka. To je bil tudi eden od namenov, ki jih je z novo pokojninsko zakonodajo ali reformo želel doseči zakonodajalec. Njegov cilj je bilo še zvišanje starosti ob upokojitvi in podaljšanje pokojninske dobe.

Vlada in analitiki vse bolj opozarjajo na finančno vzdržnost obveznega pokojninskega zavarovanja, saj mora država za njegovo likvidnost že zdaj zagotavljati čedalje več denarja. Zaradi predvidenih demografskih gibanj pa bo finančno stanje pokojninske blagajne še slabše. Vse daljše uživanja pokojnin kažejo že zdajšnji podatki o povprečni dobi prejemanja pokojnin, čeprav se je upokojitvena starost zviševala. Leta 2000 so v povprečju ženske prejemale starostne pokojnine 17 let in 1 mesec, moški pa 14 let in 9 mesecev, leta 2009 pa ženske že 21 let in 6 mesecev (4 leta in 5 mesecev več), moški pa 16 let in 7 mesecev (1 leto in 10 mesecev več). Ti podatki med drugim kažejo, da se ženskam življenjska doba podaljšuje bolj kot moškim. Na teh podatkih tudi temelji zamisel o izenačitvi upokojitvene starosti za oba spola.

Vdove vojaških zavarovancev, ki so uživale pokojnino po možu, ali svojo pokojnino, doslej niso imele pravice do dela vdovske pokojnine. Od 11. aprila 2009 dalje pa jim gre tudi ta pravica, če zaprosijo zanjo. Vdovska pokojnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, potem ko je bil vložen zahtevek.

Del vdovske pokojnine se izplačuje v višini in obsegu, določenem v ZPIZ-1, in sicer od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko je bila vložen zahtevek za izplačilo. Naj ob tem spomnimo, da lahko po uskladitvi pokojnin v februarju letos znaša del vdovske pokojnine največ 86,31 evra. Kolikšno bo v resnici izplačilo, pa je odvisno od višine lastne starostne ali invalidske pokojnine upravičenca.

Če ne bi bilo različnih socialnih prejemkov, bi pod pragom revščine živelo kar 23 odstotkov Slovencev. Zdaj je številka za polovico manjša, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so prepričani, da bodo zaradi predvidenih sprememb v zakonodaji deležni več pomoči zlasti tisti, ki jo res potrebujejo. Postopek uveljavljanja socialnih pravic pa naj bi bil hitrejši, lažji in predvsem bolj pravičen.

Ministrstvo je poslalo v javno razpravo tri nove zakone s področja socialnega varstva: zakon o socialno-varstvenih prejemkih; zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Predstavljamo nekatere izmed sprememb, ki naj ne bi zahtevale večjih stroškov, pač pa naj bi jih država uveljavila s prerazporeditvijo dosedanjega obsega sredstev. Z enotnimi merili in pogoji uveljavljanje posameznih pravic ter z novimi načini upoštevanja premoženja in ugotavljanja dohodka iz...

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga že vse leto pripravlja ministrstvo za zdravje, koalicija še vedno usklajujejo, zadržujejo pa ga tisti, za katerimi stojijo zdravniki v javnih zavodih, ki svojim zavodom konkurirajo z delom v zasebnih zavodih. Ti zdravniki bi se namreč morali odločiti, ali bodo delali kot zasebniki ali kot javni zdravstveni delavci.

Kot da ne bi vedeli, zakaj se prav ti zdravniki upirajo ločitvi javnega od zasebnega zdravstva!

V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uzakonjuje postopno uresničevanje reforme obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se bodo spremenili nekateri pogoji za pridobitev pokojnine in za njeno odmero. Najpomembnejše spremembe zadevajo minimalne pogoje za starostno pokojnino, možnosti pridobitve starostne pokojnine pri nižji starosti, daljšo dodano dobo in pogoje za pridobitev družinske pokojnine.

Od 1. januarja dalje je za ženske najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine 56 let in 8 mesecev. Za uveljavitev pokojnine pri tej starosti pa ženska potrebuje tudi 37 let in 3 mesece pokojninske dobe. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri višjih starostih ostajajo nespremenjeni, tudi za moške.

Sredi novembra se je konstituiral novi svet pokojninskega zavoda, ki ga bo vodila Anka Tominšek, predstavnica upokojenskih organizacij. Njen namestnik pa je Dušan Bavec, predstavnik delodajalskih združenj. Svet pa ni mogel upokojencev razveseliti z novembrsko uskladitvijo pokojnin.

Svet je že na prvi seji obravnaval za upokojence eno pomembnejših zadev, to je uskladitev pokojnin z rastjo plač. Zakon določa, da mora svet zavoda ugotoviti, ali novembra obstajajo pogoji za drugo uskladitev pokojnin v tekočem letu. Žal letos ti pogoji niso izpolnjeni, je ugotovil svet. Dejansko so se pokojnine letos (februarja) že bolj povečale, kot so se povprečne plače.

Akcijo sklica izredne skupščine zavarovalnice Vzajemna in zbiranje podpisov za glasovanje na izredni skupščini so člani upravnega odbora ZDUS ocenili kot uspešno, saj je ZDUS uspelo doseči zastavljeni cilj, čeprav niti najbolj črnogledi niso pričakovali, da si bo država prek agencije za zavarovalni nadzor dovolila podržaviti zasebno zavarovalnico. In to vsega pet minut pred dvanajsto, ko je bila izredna skupščina že sklicana z objavo sklica v uradnem listu in ko bi naj Vzajemna prvič v svoji dvajsetletni zgodovini z glasovanjem na skupščini dobila prvi, ne le legalno, pač pa tudi legitimno izvoljeni nadzorni svet in posledično tudi legitimno upravo.

Pokojnine in drugi prejemki ter osnove, ki se usklajujejo v enakih rokih in na enak način, naj bi se uskladili tako kot po veljavni ureditvi, torej v februarju in novembru. V februarju 2010 naj bi se uskladili za polovico ugotovljenega povečanja povprečne plače, izplačane za obdobje januar - december 2009 in v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za koledarsko leto pred tem. Novembra 2010 pa naj bi se uskladile za polovico rasti povprečne plače, izplačane za obdobje januar - september tega leta v primerjavi s povprečno plačo, izplačano za leto 2009. Slednja uskladitev pa bo smela znašati le toliko odstotkov, da povečanje povprečne najnižje pokojninske osnove v letu 2010, usklajene februarja in novembra, ne bo preseglo polovice ocenjene rasti povprečne plače za to leto iz »jesenske napovedi gospodarskih gibanj« Urada za makroekonomske analize in razvoj.

V minulem mesecu se je začela napovedana razprava o modernizaciji pokojninskega sistema. Z njo naj bi zagotovili finančno vzdržnost sistema ter primerne pokojnine in dosegli tudi več drugih ciljev, ki nam jih je med drugim osvetlil Peter Pogačar, vodja skupine, ki je pripravila predlog modernizacije, in generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.