V prejšnji številki smo na kratko poročali o možnosti, da se v prihodnjem letu zaradi ustalitve javnih financ tudi pokojnine in vsi prejemki, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, sploh ne bi usklajevali. To naj bi sledilo iz predloga zakona o interventnih ukrepih (ZIU).

Državni zbor je navedeni zakon novembra tudi sprejel, vendar pa ne v predlagani obliki. Popolno »zamrznitev« je omilil, zato naj bi se v prihodnjem letu vseeno spreminjala raven pokojnin in prejemkov.

1. novembra je začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Uradni list RS štev. 30/10 MP štev. 5/10), ki ureja tudi področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  

Zavarovanci, ki so poleg slovenske pokojninske dobe dopolnili del pokojninske dobe tudi v Republiki Srbiji, uveljavijo svojo pravico do pokojnine tako, da zahtevek za pokojnino vložijo pri pokojninskem zavodu tiste države, kjer prebivajo v času vložitve zahtevka. Zavarovanci, ki prebivajo v Sloveniji, torej vložijo zahtevek pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta zahtevek velja hkrati tudi za pridobitev pravice do srbske pokojnine.

Pokojninska reforma posveča prispevkom posebno pozornost, saj v primerjavi z veljavno ureditvijo prinaša bistvene spremembe. Zakaj? Preprosto zato, ker so prispevki glavni vir prihodkov pokojninske blagajne. Že zdavnaj so namreč minili časi, ko so prispevki zaposlenih in delodajalcev zadoščali za kritje vseh izdatkov pokojninskega zavoda, zato so obveznosti državnega proračuna vse večje.

Cilj pokojninske reforme je med drugim doseči večjo odvisnost pokojnine od plačanih prispevkov. Zato v prihodnje naj ne bi več imel noben zavarovanec priznane pokojninske dobe, če ne bi bili plačani prispevki. Po zdajšnji ureditvi je namreč to pravilo veljalo le za samozaposlene, ne pa tudi za delavce v delovnem razmerju. Če bo predlagani ZPIZ-2 sprejet, bo spremenil dosedanjo ureditev tako, da se bo v pokojninsko dobo priznalo obdobje do uveljavitve novega zakona (do konca leta 2010), če je delodajalec prispevke za delavce zgolj obračunal, ne pa tudi nakazal v pokojninsko blagajno. Naslednji pomemben ukrep pa je, da se obdobja, za katera niso bili plačani prispevki, ne bodo vštevala v pokojninsko osnovo, od katere se odmerja pokojnina.

Starostna pokojnina brez zmanjšanja

Bralec J. D. iz Ljubljane navaja, da je star 61 let in 4 mesece ter da ima 33 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Delodajalec mu je kot invalidu III. kategorije invalidnosti odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, s tem da je prej pridobil mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po izteku odpovednega roka in po prenehanju delovnega razmerja se bo bralec novembra letos prijavil na zavodu za zaposlovanje. Zanima ga, ali se lahko upokoji, preden bo star 63 let, in za koliko bi se mu pokojnina zmanjšala, saj bi z dodano dobo za čas študija in služenja vojaškega roka izpolnil pogoj 40 let pokojninske dobe, še preden bi dopolnil starost 63 let.

Vlada je v začetku septembra določila predlog novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim udejanja napovedano modernizacijo tega sistema. Predlog je posredovala v obravnavo državnemu zboru, potekala pa bo po rednem postopku, ki bi moral biti končan do konca leta, da bo lahko novi zakon začel veljati 1. januarja 2011. Besedilo bo do sprejema nedvomno doživelo še številne spremembe in dopolnitve.

Z željo, da bi bili s predlaganimi spremembami čim bolje seznanjeni, bomo postopoma predstavljali najpomembnejše novosti in poskušali pojasniti tudi njihov pomen in posledice.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na septembrski seji proučil predvsem problematiko beneficirane delovne dobe. Pri tem je  še posebej opozoril na dejstvo, da v zadnjem desetletju tej problematiki niso namenili ustrezne pozornosti ni pristojni organi ni posamezne interesne skupine. Potrebna pa bi bila revizija delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem ali pa so zavarovanci vključeni v obvezno poklicno zavarovanje. Člani sveta so bili presenečeni spričo informacije, da število tovrstnih zavarovancev v javnem sektorju narašča, upada pa v realnem sektorju. Menili so, da tudi na tem področju pravna država ne deluje zadovoljivo, saj ne deluje pristojna komisija niti ni zagotovljen prepotreben nadzor. Svet je ustanovil novo komisijo, ki naj bi obravnavala zahtevke tistih zavarovancev, ki so v skladu z veljavno zakonodajo ostali v obveznem zavarovanju in niso vključeni v poklicno zavarovanje.

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji

Bralka A. Z. piše, da  uživa samostojno slovensko starostno pokojnino, ima pa stalno prijavljeno prebivališče na Hrvaškem. Veliko časa tudi preživi v Sloveniji, zato jo zanima, ali ima kot slovenska upokojenka pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje vedno dobi negativen odgovor, čeprav sama ve za primere, ko imajo upokojenci zdravstveno zavarovanje v obeh državah.

Sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško določa, da je upokojenec, ki prejema pokojnino le po predpisih ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice, upravičen do storitev po predpisih druge države pogodbenice, vendar v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. Če upokojenec začasno prebiva na območju prve države pogodbenice, je upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po predpisih in v breme te države pogodbenice.

Z julijem so se po letu dni socialni transferji zvišali za 1,2 odstotka. Zavoljo gospodarske krize so namreč lahko letos socialni prejemki višji le za polovico zakonsko določene letne uskladitve.

Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), s katerim je začasno, za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, omejil rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer tako, da je znižal višino uskladitev, določenih z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) in z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo po ZUTPG, se smejo po določbah posebnega zakona v letu 2010 uskladiti le v višini polovice zakonsko določenega obsega uskladitve!