Vaš svetovalec - Milena Paulini - julij
Delna pokojnina
Bralki J. H. iz Ljubljane je bila od leta 2008 priznana pravica do delne pokojnine, s tem da je še vedno v delovnem razmerju s polovičnim delovnim časom. Ker je v pripravi nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, jo zanima, ali mora z delovnim razmerjem prenehati že do konca tega leta, da bi se ji starostna pokojnina odmerila po doslej veljavnemu zakonu. Delodajalec jo namreč prepričuje, da naj dela še do poletja 2011, njo pa skrbi, da ji starostna pokojnina ne bi bila odmerjena z določenimi povečanji spričo dejstva, da je že dopolnila 62 let starosti in ima že več kot 41 let delovne dobe.
Težave pri upravljanju nepremičninskega sklada
Osrednja točka junijske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bile spremembe v poslovanju in upravljanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih uvaja novi zakon o upravljanju kapitalskih naložb.
Temeljno poslanstvo Nepremičninskega sklada PIZ, ki je bil ustanovljen pred 20 leti, je bilo upravljanje s stanovanjskim fondom, ki ga je ZPIZ pridobil na podlagi stanovanjskega zakona iz leta 1991, ter zagotavljanje neprofitnih in oskrbovanih stanovanj za upokojence in druge starejše. Kako pomemben je sklad, razkrivajo podatki o njegovem premoženju: 3124 nepremičnin, od tega 2882 stanovanj, 149 oskrbovanih stanovanj in 44 pokritih parkirnih prostorov ob stanovanjih, 46 nepremičnin, ki jih za svoje dejavnosti uporabljajo predvsem društva upokojencev, tri nepremičnine - poslovni prostori pa predstavljajo naložbe sklada. Poleg stanovanj pa ima sklad še za blizu 40 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb.
Zakaj so letošnji upokojenci še brez dokončnih odločb?
Sredi junija so bili letošnji upokojenci še vedno brez dokončnih odločb o višini pokojnine. Zaradi tega so mnogi negodovali spričo po njihovem mnenju nedopustne zamude. Vedeti pa je treba, da je začasne odločbe, ki jih dobijo vsi, ki se upokojijo v začetku leta, mogoče nadomestiti z dokončnimi šele takrat, ko so za to leto znani valorizacijski količniki. Količnike pa v soglasju z ministrom za finance določi in objavi minister za delo, družino in socialne zadeve, ki pa letos tega še ni storil.
Kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog
V rubriki Vaša pisma Tone Premk iz Starega trga komentira prispevek z naslovom »Kaj prinaša predlog novega zakona o PIZ?« in predlaga, da povemo, kolikšno znižanje starostnih pokojnin predvideva predlog. Ne verjame, da se bodo po novem pokojnine uskladile tako, da bi se znižale previsoke pokojnine in da bi tako odpravili razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih.
Zato tokrat pojasnjujemo, kaj o usklajevanja predvideva omenjeni predlog zakona, kako je bilo usklajevanje urejeno v prejšnji zakonodaji in kako v zdaj veljavni.
VAŠ SVETOVALEC – Milena Paulini - junij
Razpolaganje s pokojninski prejemki
Bralec B. Z. iz Prekmurja piše, da stanuje v domu upokojencev. Ker je bil slabega zdravja in ni imel ožjih sorodnikov, je pisno pooblastil zaposleno osebo v domu, da razpolaga z njegovimi pokojninski prejemki, ki pa so skoraj v celoti šli za kritje oskrbnih stroškov in za določene dodatne storitve. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.
VAŠ SVETOVALEC – Janez Tekavc -junij
Dedovanje otrok iz dveh zakonov
Bralka se je pred leti ločila od nekdanjega moža, s katerim sta imela dva otroka, in si razdelila premoženje. Mož je s tem denarjem in z drugimi dohodki zgradil novo hišo, ki pa jo je takoj prepisal na otroke, ki jih je imel z novo ženo. Bralko zanima, ali sta po nekdanjem možu upravičena dedovati tudi njuna otroka.
Vsi otroci so upravičeni dedovati po svojih starših ne glede na to, ali so rojeni v času zakonske zveze ali zunaj nje. Na njihovo pravico dedovanja tudi ne vpliva morebitna kasnejša ločitev staršev niti ne nova zakonska zveza ali novi otroci. Ob smrti moža naše bralke bodo tako po možu dedovali otroci iz prvega zakona, otroci iz drugega zakona in zakonec, s katerim je bil poročen ob svoji smrti. Če zakonca ne bo, bodo dedovali le otroci. Vsi pa dedujejo po enakih delih. Predmet dedovanja bo vse, kar bo imel mož v lasti na dan svoje smrti. Predmet dedovanja je lahko tudi hiša, ki jo je zgradil v drugem zakonu. Če je bila hiša otrokoma iz drugega zakona podarjena, lahko otroka iz prvega zakona uveljavljata prikrajšanje nujnega deleža ter posledično zmanjšanje vrednosti darila. Do tega lahko pride, če preostalo premoženje – zapuščina ne bi zadostovalo za kritje nujnega deleža, ki pa znaša polovico zakonitega deleža.
Ustvarjalno in kritično o modernizaciji
Osrednja točka dnevnega reda majske seje sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila razprava o predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je še ta mesec v javni razpravi. Svet vsekakor ni mogel mimo tako pomembnega zakona, še zlasti ne spričo dejstva, da so njegovi člani predstavniki različnih interesnih skupin - delodajalcev, sindikatov, upokojencev, vlade in zaposlenih v zavodu. Čeprav je bila razprava konstruktivna, je bila tudi polemična in kritična.
-
Po predlogu sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja varstveni dodatek ne bo več pravica iz tega zavarovanja. O tem, kakšna bo ureditev varstvenega dodatka, pa lahko domnevamo po predlogu zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je že v postopku sprejemanja.
V prejšnji številki smo na kratko predstavili predloge sprememb novega sistema obveznega pokojninsko invalidskega zavarovanja in pri tem opozorili, da v njem ni več državne pokojnine, drugačna pa naj bi bila tudi pravica do varstvenega dodatka. Ta pravica je od 1. februarja 2008 dalje urejena v posebnem zakonu, pred tem pa je sodila med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Obe pravici naj bi v dosedanji obliki odpravili in ju prenesli v sistem socialnega varstva. Na ta način bi bil izpolnjen eden od ciljev modernizacije obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da je treba iz njega izločiti vse pravice in prejemke, ki so socialno-varstvene narave.
Uspešna politika temelji na soglasju
Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, je zanimiv in iskriv sogovornik. Čeprav nima neposrednega vpliva na politično dogajanje v državi, pozorno spremlja domačo in mednarodno prizorišče, njegove ocene pa so plod temeljitega poznavanja razmer in bogatih izkušenj. Zanj je tudi značilno, da ne poudarja svoje vloge v pomembnih odločitvah. »Vselej sem skušal doseči kar najširše soglasje«, pravi. »V odločilnih trenutkih smo bili enotni o bistvenih vprašanjih, danes pa, žal, prevladuje politika, ki jo predvsem določajo posamični interesi in boj za prestiž«.
-
Nova pokojninska zakonodaja je zbudila veliko pozornost javnosti predvsem v delu, ki ureja obvezno pokojninsko zavarovanje. Novosti pa so predvidene tudi pri dodatnem zavarovanju, ki pa je prostovoljno. To zavarovanje doslej ni zaživelo tako, kot je bilo predvideno. O razlogih, dejanskem stanju in predvidenih spremembah zakona sta spregovorila predsednik uprave Pokojninske družbe A mag. Peter Filipič in član uprave Skupna pokojninska družba Peter Krassnig.
