Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji

Bralka A. Z. piše, da  uživa samostojno slovensko starostno pokojnino, ima pa stalno prijavljeno prebivališče na Hrvaškem. Veliko časa tudi preživi v Sloveniji, zato jo zanima, ali ima kot slovenska upokojenka pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje vedno dobi negativen odgovor, čeprav sama ve za primere, ko imajo upokojenci zdravstveno zavarovanje v obeh državah.

Sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško določa, da je upokojenec, ki prejema pokojnino le po predpisih ene države pogodbenice in ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice, upravičen do storitev po predpisih druge države pogodbenice, vendar v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. Če upokojenec začasno prebiva na območju prve države pogodbenice, je upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po predpisih in v breme te države pogodbenice.

Z julijem so se po letu dni socialni transferji zvišali za 1,2 odstotka. Zavoljo gospodarske krize so namreč lahko letos socialni prejemki višji le za polovico zakonsko določene letne uskladitve.

Državni zbor je novembra lani sprejel zakon o intervencijskih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK), s katerim je začasno, za obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, omejil rast izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer tako, da je znižal višino uskladitev, določenih z zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (ZUTPG) in z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo po ZUTPG, se smejo po določbah posebnega zakona v letu 2010 uskladiti le v višini polovice zakonsko določenega obsega uskladitve!

V prvi polovici avgusta je vlada predstavila predlog novega pokojninskega zakona, ki naj bi ga parlament sprejel jeseni, tako da bi začel veljati že januarja 2011. V predlogu so upoštevane tiste pripombe iz javnih razprav, ki so zakon izboljšale in se ne oddaljujejo od temeljnih ciljev, ki jih želi doseči vlada. To pa je med drugim zagotoviti tudi boljše pokojnine, za katere pa bomo morali delati dlje, kot je poudaril Peter Pogačar, direktor direktorata na ministrstvu za delo, ki vodi delovno skupino za pripravo tega zakona.

Bralka ima tri otroke. Sin bi naj dedoval nepremičnino v celoti, sestrama pa izplačal njuna deleža. Nepremičnina naj bi bila po bralkinih besedah vredna 90.000 evrov. Zanima jo, kako se določa vrednost nepremičnine in v katerem času naj dedič izplača druge deleže?

Otroci praviloma dedujejo po svojih starših po enakih delih, se pravi v konkretnem primeru vsak od otrok po tretjino. Praviloma se deduje tako, da sodišče vsako stvar, ki predstavlja zapuščino (vsako nepremičnino, vsak dobropis na računih pri bankah in podobno) razdeli med dediče tako, da vsak od njih dobi svoj delež vsake stvari. Pri nepremičninah tako postanejo dediči solastniki nepremičnin, denar pa se razdeli mednje po njihovih deležih.

Bralec piše, da ni bil nikoli poročen in nima otrok. Ima pa v zadnjem času prijateljico, ki bi ji rad zapustil svojo posest. Ker pa ima sestri, se boji, da bosta izpodbijali kakršnokoli pogodbo ali oporoko ter zahtevali svoja deleža. Zanima ga, kaj lahko stori in kaj sploh gre sestrama.

Bralec ima na voljo več načinov, kako svoje nepremičnine in druge stvari zapustiti svoji partnerki. Z izročilno ali darilno pogodbo, ki ju omenja bralec, bi partnerka postala lastnica nepremičnin še pred njegovo smrtjo, praviloma z dnem podpisa pogodbe.

Bralec A. L. iz Krškega ima precej mlajšo prijateljico, s katero še nimata skupnega gospodinjstva. Zanima ga, kakšen bi moral biti njen status, da bi po njegovi smrti pridobila pravice do vdovske pokojnine - ali zadostuje že skupno gospodinjstvo ali pa bi se morala poročiti. Sam ni bil nikoli poročen in nima otrok, prijateljica pa ima sina.

Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je z zakonskim partnerjem izenačen tudi zunajzakonski partner, če je s pokojnim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Tako kot zakonska zveza tudi zunajzakonska zveza temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, da živita skupaj v partnerskem odnosu, ki temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, s tem da je pomembna tudi...

Bralka M. V. iz Velenja piše, da je njen mož od februarja uživalec delne invalidske pokojnine, preostale 4 ure pa je v rednem delovnem razmerju. Delna invalidska pokojnina znaša le 264 evrov, zato ji ni razumljivo, da mora mož od tega zneska plačati še davek v višini 30 evrov.

Kot izplačevalec delne invalidske pokojnine je ZPIZ dolžan upoštevati določbe zakona o dohodnini, ki določa, da so predmet obdavčitve dohodki iz zaposlitve, s tem da se med dohodke iz delovnega razmerja vštevajo tudi pokojnine, nadomestila in drugi prejemki (obvezno, obvezno dodatno in prostovoljno zavarovanje) iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri pokojninah, invalidskih nadomestilih in drugih dajatvah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se v davčno osnovo šteje usklajeni znesek te dajatve, odmerjen z odločbo zavoda.

Vodstvi ZDUS in DeSUS sta se na rednem srečanju, ki je bilo konec julija, izrekli proti napovedovani zamrznitvi pokojnin in odpravi letnega regresa upokojencem.

Razpravljali so tudi o več perečih temah, ki bodo na seji vlade ali v obravnavi v državnem zboru. Moti jih, da vlada v EU predstavlja Slovenijo kot uspešno državo z majhnim številom socialno ogroženih, namesto da bi jasno povedala, da – enostavno nima denarja. Vlada ne more z denarnimi težavami obremenjevati le zdravstvene in pokojninske blagajne, medtem ko še marsikje drugje z lopato meče denar skozi okno.

Dedovanje vnukov

V hiši naše bralke živi tudi njena hči s predšolskima otrokoma, ki se je razšla s partnerjem. Partner tudi ni vlagal v hišo. Bralka bi rada hišo zapustila hčeri ali vnukoma, če bi hči prej umrla. Skrbi pa jo, da bi s hišo gospodaril oče vnukov in jo, denimo prodal ali kako drugače zapravil. Bralko zanima, ali lahko to vprašanje uredi v oporoki.

Bralka lahko napiše oporoko in v njej določi, da bo njena hči podedovala hišo. V oporoki lahko tudi določi, da hči ne bo dedovala bodisi zaradi tega, ker bi umrla pred bralko, bodisi zaradi tega, ker bi se dedovanju odpovedala in bi namesto nje dedovala vnuka. Za vnuka mora določiti tudi dedna deleža, denimo vsakemu po eno polovico ali kaj podobnega.