Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
LETNI DOPUST
Bralcu je delodajalec odmeril 24 dni letnega dopusta s pisnim obvestilom, ni pa razvidno, kdaj ga lahko izkoristi, ob tem ima še 5 dni neizkoriščenega dopusta iz leta 2018. Ima šoloobvezna otroka, zato bi šel rad z družino na dopust v času poletnih počitnic. Delodajalec nad tem ni navdušen, saj je njegova dejavnost sezonske narave. Zanima ga, koliko dopusta lahko izkoristi letos in koliko ga lahko prenese naprej.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 163. členu, ki opredeljuje način izrabe letnega dopusta, določa, da se letni dopust izrablja tako upoštevaje potrebe delovnega procesa kot tudi upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. To načeloma pomeni, da letnega dopusta delodajalec enostransko ne sme odrediti, prav tako si ga seveda ne more vzeti delavec, ampak je potreben dogovor. V večini podjetij kadrovske službe pripravijo okviren načrt izrabe letnega dopusta, s pomočjo katerega zagotavljajo bolj ali manj nemoten delovni proces skozi vse leto. V ta namen marsikje vključujejo tudi dijake in študente.
-
Volilni zbor članov Zdusa je 20. junija za naslednje mandatno obdobje 2019–2023 ponovno za predsednika izvolil Janeza Sušnika in dosedanjo podpredsednico Vero Pečnik. Poudarila sta, da bo njuna glavna naloga še naprej skrb za ustrezen gmotni in socialni položaj upokojencev ter ustrezno zdravstveno varstvo.
Janez Sušnik je še dejal, da jih čaka veliko dela, in napovedal aktivno spremljanje in sodelovanje na področju pokojninske in zdravstvene reforme, še posebej se bodo ukvarjali z vsebino predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o demografskem rezervnem skladu, ko bosta pripravljena za razpravo.
O težavah pri ugotavljanju delazmožnosti in priznavanju bolniških odsotnosti
Tako na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kjer invalidske komisije opravljajo oceno delazmožnosti, kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov je svet pokojninskega zavoda na seji 13. junija med drugim obravnaval tudi postopke za oceno delazmožnosti in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čimprejšnje ukrepe na tem področju. Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj se pred kratkim ustanovljena projektna skupina za pripravo ukrepov čim prej loti dela.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ODPOVED NAROČENEGA TERMINA ZA PREGLED
Bralec je naročen na pregled pri revmatologu, ker pa ima isti dan tudi pomembno obravnavo na sodišču, ga zanima, ali lahko odpove termin in kakšne so posledice. Ali ga zdravnik lahko črta s seznama?
To ne bi smela biti posebna težava, a vseeno pazite na roke. Termin lahko odpoveste brez navajanja razlogov, a najpozneje deset dni pred izvedbo zdravstvene storitve. V okviru iste napotitve lahko to storite le enkrat in le v okviru napotitve s stopnjo nujnosti hitro ali redno.
Upokojevanje z dobo, dopolnjeno v tujini
V zadnjih letih si delo v tujini poišče vedno več prebivalcev Slovenije. Na to vpliva več dejavnikov, pred kratkim na primer gospodarska kriza pa tudi odprta vrata Evrope. Prav tako pa se v Sloveniji zaposlujejo tujci, ki prihajajo predvsem z območja nekdanje Jugoslavije.
Ko pride čas upokojitve, je zelo pomembno, da se tudi pokojninska doba, ki so jo dopolnili zunaj Slovenije, upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.
Vedno več mladih se čez čas vrača v Slovenijo in tukaj nadaljuje svojo poklicno pot. Pomembno je, da pri zaposlitvi uveljavijo upoštevanje izkušenj v tujini ter se pri pravicah, ki izvirajo iz dela, kot sta dodatek na delovno dobo in določitev dolžine dopusta, upošteva tuja doba. Takšno možnost urejajo nekatere panožne kolektivne pogodbe. Seveda pa je to najbolje urediti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker potrdila za dokazovanje delovne dobe, dopolnjene v tujini, za to področje niso formalno predpisana, pogosto uporabljajo potrdila o pokojninski dobi v tujini, ki so dogovorjena za področje uveljavljanja pokojninskih pravic.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova
Svet zavoda je na aprilski seji v skladu z zakonskim pooblastilom med drugim ugotovil tudi višino najnižje in višino najvišje pokojninske osnove, veljavni pri odmeri letošnjih pokojnin. Objavljena sta v 30. številki Uradnega lista. Ugotavljamo, da njun namen in smisel nekaterim, sodeč po številnih vprašanjih, še vedno nista razumljiva. To še posebej velja za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jo celo enačijo z zagotovljeno pokojnino, kar seveda že glede na poimenovanje ni.
Obe višini sta v sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenjeni neposredni in tudi dejansko učinkoviti izpeljavi dveh od sicer več temeljnih načel, na katerih sloni: vzajemnosti in solidarnosti. Njuna uporaba omogoča razporejanje pokojnin po višini, skladno s pravili, določenimi za njihovo odmero in delitev sredstev, zbranih s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter iz drugih virov, v mejah razmerij, ki ju določata. Zato imata v sistemu nedvomno izjemno pomembno vlogo. Nista novost tega sistema, temveč nadaljevanje prejšnjih zakonskih ureditev.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA
Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine.
Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
BAKTERIJA MRSA
Mama naše bralke je morala v bolnišnico zaradi pljučnice. Po enem tednu so ji povedali, da ima na koži bakterijo (MRSA), ki je neobčutljiva za antibiotike. Od takrat si morajo vsi obiskovalci skrbno razkuževati roke ob prihodu in odhodu iz bolniške sobe. Zanima jo, kako nevarna je ta bakterija za mamo, ali obstajajo zdravila, da bi se je znebila, in kako naj ravnajo, ko bo prišla domov, saj imata njen mož in vnuk sladkorno bolezen.
Stafilokok aureus je bakterija, ki je običajno prisotna na koži ali sluznicah telesa. Nekatere, pravzaprav zaščitne kožne bakterije so se spremenile in postale odporne proti večini antibiotikov. Takrat govorimo o bakteriji MRSA. Le-ta je prisotna tudi pri 2 odstotkih zdravih nosilcev »običajnega« stafilokoka, čeprav niso bili nikoli v bolnišnici, jemali veliko antibiotikov ali imeli diagnostične preiskave. Zanje pravzaprav ne vemo, smo pa lahko v stiku z njimi vsak dan.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
IZPLAČILO REGRESA
Bralkino hčer, ki v manjšem podjetju poleg finančno-računovodskih nalog opravlja tudi nekatere kadrovske zadeve, zanima, kako je z letošnjim regresom.
Nekateri zaposleni so že prejeli letošnji regres, nekateri pa so še v pričakovanju tako datuma prejema kot tudi višine le-tega. Velja omeniti zelo pozitivno zakonsko spremembo izpred meseca dni, na podlagi katere je izplačilo regresa neobdavčeno in brez prispevkov do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, znane na dan izplačila.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DOSMRTNO PREŽIVLJANJE
Bralka ima dve hčeri, vendar zanjo že nekaj let skrbi le starejša hči. Skupaj z njeno družino tudi živi v hiši, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. Bralka je lastnica polovice, hčeri pa imata deleža na hiši, ki sta ju dobili kot zapuščino po očetu – bralkinem pokojnem možu. Bralka bi rada s starejšo hčerko sklenila pogodbo o tem, da bo ta zanjo skrbela do njene smrti, v zameno za to pa bi dobila njen delež na hiši.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do izročiteljeve smrti. Bralka lahko tako s starejšo hčerko sklene pogodbo, s katero se bo hči zavezala, da bo skrbela zanjo, bralka pa ji bo v zameno za to izročila svoj delež, ki ga ima na hiši.
