Največje povečanje dohodkov za pokojninsko blagajno
Finančna uprava (Furs) je na seji sveta Zpiza konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranja pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.
K pozitivnemu premiku nedvomno prispeva tudi sprememba zakonodaje, ki jo na podlagi izkušenj v praksi terjajo tako Furs, Zpiz kot tudi drugi organi in organizacije. Bi si pa predlagatelji sprememb večkrat želeli krajši odzivni čas za uresničitev nujnih predlogov, ki bi prispevali k boljšim rezultatom. Sistem obveznih prispevkov je namreč kompleksen. Treba je upoštevati tako zakonodajo, ki ureja obvezno socialno zavarovanje, kot tudi zakone, ki določajo oprostitve plačila prispevkov, in dejstvo, da so pravila glede obveznosti in načina obračunavanja ter pobiranja posameznega prispevka določena v različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Ker je naša država članica Evropske unije, je pri pobiranju prispevkov poleg slovenske zakonodaje treba upoštevati tudi določene evropske uredbe.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
VNUKINJI SE NIČ NE DA
Naročnica ima štiriletno vnukinjo, s katero se lepo razumeta in imata radi. Težave nastanejo, ko mora dekletce narediti kaj, kar ji ni všeč. Na primer pospraviti igrače ali pomagati pri katerem od gospodinjskih opravil. Delo ji preprosto ne diši. Babica se sprašuje, kako to, da je punčka lena. Ali je samo njihova takšna?
Če opazujemo majhne otroke, bomo ugotovili, da je delo zanje nekaj neprijetnega. Pri igri z igračkami uživajo, ko jih je treba pospraviti, pa jim ni do tega. Prav tu se prvič srečajo z delom. Odrasli od njih zahtevamo, da naredijo nekaj, kar je koristno, vendar zanje neprijetno. Na ta način začnemo razvijati delovne navade. Ta postopek pa nujno povzroči konflikt med starši in potomci, pri čemer gre za spopad med biologijo, ki vodi otroke, in sociologijo, v imenu katere delujejo starši.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
VAROVANJE ZDRAVSTVENIH KARTOTEK
Zadnje čase veliko govorijo o nemarnem varovanju zdravstvenih kartotek pacientov. Tudi bralka je bila priča, da so imeli do njenega kartona dostop skoraj vsi. Kako zakonodaja ureja te stvari?
Pacient ima v skladu z zakonom pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju. Podatki, ki so na primer v odklenjenih ali celo odprtih omarah na hodniku, seveda ne dosegajo standarda zaupnosti.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO
Bralka I. P. iz Ljubljane navaja, da je v Vzajemnosti zasledila, da invalidi s 30-odstotno invalidnostjo prejemajo določeni znesek invalidnine. Ima namreč mišično distrofijo ter priznano 30-odstotno invalidnost. Na zavodu je dobila informacijo, da ji za 30-odstotno invalidnost ne pripada invalidnina in bi morala invalidnost znašati 50 odstotkov ali več, zato jo zanima, ali je informacija pravilna.
Veljavni zakon ne vsebuje več pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
MEJNI SPOR
Bralec je prišel v spor s sosedom zaradi poteka meje med parcelama. Sosednjo hišo je kupil nov lastnik ter začel urejati meje. Geometer je povedal, da po katastru meja poteka tako, da je bralčeva ograja postavljena čez mejo parcele na sosedovo zemljišče. Sosed zdaj zahteva, da bralec ograjo podre in mu vrne zemljišče. Bralec pa se ne strinja niti s tem, kje poteka meja, kot jo navaja geometer, niti s tem, da bi ograjo podrl, saj sta ograjo gradila skupaj s prejšnjim lastnikom, da bi razmejila parceli; in v vseh desetletjih ni bila nikoli sporna.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRERAZPOREDITEV ALI ODPOVED
Bralcu delodajalec vse pogosteje omenja, da ga bo moral zaradi ukinitve dela proizvodnje prerazporediti na drugo delovno mesto. Išče mu tudi zaposlitev pri znancih. Bralca zanima, kakšne pravice ima v prvem ali drugem primeru.
Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 opredeljuje odpoved s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu v 91. členu, pri drugem delodajalcu pa v 92. členu.
Pravne posledice so v precejšnji meri odvisne od tega, ali gre za ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ustrezna zaposlitev je namreč zaposlitev, za katero sta zahtevani enaka vrsta in raven izobrazbe, kot sta bili zahtevani za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, velja enak delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Za drugačen način usklajevanja
Po nedavni uskladitvi pokojnin so se v javnosti znova pojavile tudi nekatere pisno in ustno izrečene kritične pripombe o njeni sedanji izvedbi. V preteklosti je bilo takih mnogo več, verjetno tudi zato, ker so bile uskladitve pogostejše. Med njimi prevladujejo mnenja, da obstoječe pravilo, po katerem se vsem upravičencem pokojnine zvišajo v enakih odstotkih, nikakor ni pravično. Na tak način namreč prejemniki višjih pokojnin prejmejo višje zneske povečanj kot tisti z nižjimi pokojninami. To naj bi bilo krivično, za nekatere pa celo protiustavno.
Dnevi medgeneracijskega sožitja vabijo
Zveza društev upokojencev Slovenije po 18 letih ne bo sodelovala na jesenskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, pač pa bo sredi maja prvič pripravila prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je ob podpori ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje tudi soorganizator prireditve.
Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s katero so se povezali pred enim letom. Po mnenju Zdusa je treba izzive dolgožive družbe reševati medgeneracijsko. Poleg tega se jim tudi lokacija zdi zelo primerna za starejše obiskovalce, saj sta v bližini avtobusna in železniška postaja, v okolici so parkirišča pa tudi dvorane so vse v pritličju.
O spremembah pokojninske in invalidske zakonodaje
Kaj prinaša najnovejši predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je članom sveta Zpiza na zadnji seji predstavil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudaril je, da načrtovane spremembe izhajajo iz koalicijskega sporazuma, da ne gre za reformo, saj predlogi niso konkretizacija idej in rešitev, ki jih zajema bela knjiga. Zadnja pokojninska reforma namreč daje pozitivne učinke, je pa treba sistem sproti prilagajati družbenim razmeram in demografskim spremembam.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI?
Pri delu s sogovorniki, pogosteje sogovornicami, se velikokrat ukvarjamo z vprašanjem, »zakaj se je to zgodilo ravno meni«, pri čemer so mišljeni seveda negativni dogodki – ločitev, smrt bližnjega, izguba službe, odhod otrok od doma. V življenju so bili dobronamerni, niso delali hudega drugim, zakaj torej takšna »kazen«, tega si res niso zaslužili.
Scott Peck v svoji knjigi Ljubezen in duhovna rast takoj na začetku zapiše eno od Budovih resnic, in sicer da je življenje težko. To je velika resnica. Ko jo zares dojamemo, jo lahko tudi presežemo. Ali je kjer koli zapisano, da naj bi bilo življenje lahko? Življenje je sestavljeno iz vrste težav. Kakor tudi iz veliko lepih trenutkov, srečnih doživetij in občutkov. Oboje sestavlja naše bivanje, odvisno pa je, kam smo usmerjeni in na kaj pozorni. Edina stalnica v našem življenju so spremembe. Ne moremo se jim izogniti, vse nas doletijo.
