-
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) bo lahko, kot v času pisanju tega prispevka realno kaže, v tem mesecu le izvedel izredno uskladitev pokojnin, za katero je izpolnjen eden izmed dveh mogočih pogojev, določenih v veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Navedeni zakon v osmem odstavku 430. člena določa, da se lahko na enak način, ki velja za izvedbo redne uskladitve pokojnin, na predlog Sveta zavoda pokojnine uskladijo v letu, ki sledi letu, v katerem je bila ugotovljena pozitivna gospodarska rast, če z njo soglaša Vlada Republike Slovenije (vlada).
-
Hčerka našega naročnika, 30-letna mamica majhnih dvojčic, je v zadnjem času v slabi koži. Že pred poroko je bila do partnerja zahtevna, pogosto jezna, kontrolirajoča. Po porodu pa se je stanje še poslabšalo. Partnerja, medtem ko je v službi, neprenehoma kliče po telefonu, joče, da ne zmore vsega dela doma, grozi, da bo otroka kar pustila in odšla. Domači se trudijo okrog nje, kolikor morejo, vendar je vse premalo. Še včeraj v redu tašča je v njenih očeh kar naenkrat postala sovražnica, ker ji je poskušala narobe svetovati, prijateljic nima, ker ni nikogar, ki bi mu lahko zaupala.
Pravila pri obračunu obveznosti države
Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.
Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OZNAČEVANJE ZDRAVIL
Bralka že dalj časa kupuje zdravilo proti revmatičnemu obolenju. V zadnjem času pa je opazila, da ji je farmacevt že večkrat izročil zdravilo, na katerem so informacije o uporabi zelo pomanjkljive – na njem na primer ni podatka o roku uporabe, tudi postopek načina uporabe je opisan zelo splošno. Pomislila je, da gre morda za ponaredek, vendar ji je farmacevt zagotovil, da je z zdravilom vse v redu. Zanima jo, kako predpisi urejajo označevanje zdravil.
Ugodnejša razmerja in umirjena gibanja
Vse od leta 2008 naprej, v katerem se je stanje – v primerjavi s predhodnim koledarskim letom – nekoliko izboljšalo, so se razmerja med zavarovanci in uživalci pokojnin nenehno zniževala. Tako je v letu 2008 to razmerje znašalo 1 : 1,71, lani pa le še 1 : 1,37. Zniževanje razmerij med drugim posledično vpliva tudi na nižje prilive sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od prispevkov zavarovancev in delodajalcev. To dejstvo pa, kot vemo, šteje med pomembnejše razloge za spremembe sistema, s katerimi naj bi izboljšali in zagotavljali njegovo finančno zdržnost tudi v prihodnje.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVCA
Bralec Š. P. z Gorenjskega je vdovsko pokojnino užival skupaj s sinom, ki je bil uživalec družinske pokojnine vse do maja letos, ko je sin dopolnil 26 let starosti. Zanima ga, ali bo z dopolnitvijo starosti 58 let lahko ponovno pridobil vdovsko pokojnino, glede na to, da je bil ob ženini smrti leta 2013 star 44 let in 5 mesecev, ob prenehanju vdovske pokojnine pa 47 let in 4 mesece.
Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdovec umrle zavarovanke oziroma uživalke pravic, če je do njene smrti dopolnil starost 58 let ali je bil do njene smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njeni smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če mu je po njeni smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrli, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če vdovec do smrti zavarovanke ali uživalke pravic še ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let starosti, torej nastopil čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovcu ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI
Bralec ugotavlja, da ni več učinkovit pri svojem delu, pa čeprav ne pozna pravega razloga. To je opazil tudi delodajalec in ga najprej ustno opozoril, pred kratkim pa še pisno. Zanima ga, kako je z odpovednim rokom in odpravnino, če dobi odpoved. Pri tem delodajalcu je zaposlen 7 let, skupaj pa ima 36 let delovne dobe in status starejšega delavca, ker bo v kratkem star 57 let.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna pet razlogov, ki upravičujejo delodajalčevo odločitev za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki ga opredeljuje kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno. Trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu je pomembno za določitev dolžine odpovednega roka in višine odpravnine, ki sta enaka kot v primeru odpovedi zaradi poslovnih razlogov, status starejšega delavca pa v tovrstnem postopku ni relevanten.
O rezervnem demografskem skladu
Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zvezi z ustanovitvijo oziroma neustanovitvijo neodvisnega rezervnega demografskega sklada, saj so verjeli, da se je prihajajočih problemov zaradi demografskih sprememb zavedela tudi politika.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, bosta obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirani tudi iz demografskega rezervnega sklada. Poseben zakon naj bi v dveh letih po uveljavitvi ZPIZ-2, torej do konca leta 2014, uredil delovanje in financiranje tega sklada. Zakonska zaveza ni bila izvedena. Kdo je pri nas med kršitelji zakonodaje?
Do novega predsednika konec leta
Zbor članov ZDUS je konec junija razrešil Antona Donka s predsedniškega položaja, ker je odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. Na predlog upravnega odbora je izvolil začasnega predsednika, to je postal dosedanji podpredsednik Janez Sušnik. Postopek za nadomestne volitve se bo začel 26. septembra, volitve pa naj bi bile izvedene 15. decembra 2016.
Na zboru je bilo predstavljeno tudi finančno poslovanje Zdusa v preteklem letu. Lani je ta nevladna organizacija ustvarila kar lepe dohodke, ki so znašali 1.052.798 evrov, kar pomeni okrog 92 odstotkov načrtovanih sredstev, odhodki pa so znašali 1.052.599 evrov. Presežek dohodkov nad odhodki je bil 199 evrov. Večji del dohodkov je bil iz naslova evropskih in domačih projektov, ki so znašali 558.046 evrov, drugo predstavljajo članarina, prispevek hotela Delfin in donatorska sredstva v znesku 574.809 evrov. Večji del je šel za delovanje društev upokojencev na ravni pokrajinskih zvez, in to v obsegu 588.046 evrov, za delovanje zveze pa 464.533 evrov.
POISKALI SMO ODGOVOR: Oprostitev plačevanja RTV-prispevka
Bralka nam je pisala, da je pred časom prejemala varstveni dodatek, zato ni plačevala RTV-naročnine. Potem se je v skrbi, da bodo morali njeni otroci vračati denar, odpovedala varstvenemu dodatku. Zdaj ji z RTV Slovenija spet pošiljajo položnice, kar se ji ne zdi pravično, saj ima zelo nizko pokojnino.
Po zakonu o Radioteleviziji Slovenija so zavezanci za plačilo RTV-prispevka vsi, ki imajo oziroma uporabljajo radijski ali televizijski sprejemnik ali pa katero koli drugo napravo, ki omogoča sprejem programov na območju Republike Slovenije (kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija). Šteje se, da imajo sprejemnik tudi vsi registrirani odjemalci oziroma plačniki električne energije v javnem električnem omrežju. Kdor ga resnično nima in niti v svojih prostorih ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika, pa mora o tem podati pisno izjavo.
