Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE IN ODPRAVNINA
Bralec pravi, da bo v kratkem nekaj sodelavcev postalo tehnološki presežek. Zanima ga, katere pravice imajo iz tega naslova, predvsem kolikšna sta odpravnina in odpovedni rok.
Zaradi splošnosti vprašanja, ki se nanaša na različna dejanska stanja zaposlenih glede trajanja zaposlitve pri tem zadnjem delodajalcu, je seveda mogoč le splošen odgovor. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora seveda najprej pri delodajalcu sploh obstajati realen in utemeljen vsebinski poslovni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in ga 89. člen Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vsekakor je treba še pred podajo odpovedi nujno preveriti, ali delavec morda spada med varovane kategorije pred odpovedjo.
Novim upokojencem načeloma višje pokojnine
Letos uveljavljene pokojnine bodo lahko za nekatere uživalce višje, kot bi bile, če bi se upokojili v preteklem letu. Na to pa pri izračunu pokojninske osnove ne bosta vplivala le daljša pokojninska doba, dopolnjena v zavarovanju do upokojitve, ter možnost upoštevanja povprečnih mesečnih osnov iz leta 2015, temveč tudi nekoliko višji valorizacijski količniki od lanskih, ki jih bodo po oceni njihove višine uporabljali za letos uveljavljene pokojnine.
Po veljavnem zakonu je starostna pokojnina (enako pa velja tudi za predčasno in invalidsko pokojnino) odmerjena od pokojninske osnove. To tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za povprečno mesečno osnovo za posamezno leto zavarovanja zavarovanca so upoštevane njegove povprečne mesečne plače in/ali zavarovalne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki jih plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Za izračun pokojninske osnove se letos šteje katerihkoli zaporednih 22 let zavarovanja od vključno leta 1970 naprej, zavarovancu pa je po uradni dolžnosti odmerjena pokojnina od tiste, ki je zanj po višini najugodnejša.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE PARTNERIČINEGA OTROKA
Bralec živi v zakonski zvezi s partnerico, ki ima otroka iz prvega zakona, skupaj pa imata še dva otroka. Bralec je dobil od svojih staršev v dar hišo. Zanima ga, ali lahko partneričin otrok deduje del te hiše.
Partneričin otrok po njem praviloma ne deduje. Dedič bi lahko postal le, če bi tako bralec določil v svoji oporoki. Dediči so namreč v prvi vrsti krvni otroci, posvojenci in zakonec ali zunajzakonski partner.
Partneričin otrok bi lahko dedoval delež na tej hiši, če bi bralec umrl pred partnerico in bi ta skupaj s skupnimi otroki po njem dedovala del hiše. Po smrti partnerice bodo namreč praviloma dediči vsi njeni otroci, torej tudi otrok iz prvega zakona.
-
ZDUS je civilna družba, ki združuje več kot 220 tisoč članov ne glede na njihovo politično opredeljenost, zato si zaslužimo, da nas politika jemlje resno, je na novinarski konferenci poudaril podpredsednik ZDUS Janez Sušnik. Poudaril je zlasti uskladitev pokojnin, ki se ni zgodila že nekaj let, in slabšanje materialnega položaja upokojencev.
Usklajevanje pokojnin je tisti inštitut, ki ohranja vrednost pokojnin, ne le nominalno, ampak tudi realno, je bila odločna Anka Tominšek, predstavnica upokojencev v svetu ZPIZ. Ob tem se je vprašala, ali bi s sredstvi za uskladitev, ki znašajo 1,6 milijona evrov na mesec ali približno 19 milijonov evrov na leto, resnično ogrozili javnofinančne izdatke države. Upokojenci na pobudo o uskladitvi pokojnin pričakujejo odgovor vlade v nekaj mesecih, drugače bodo po besedah Anke Tominšek ukrepali v skladu z ustavo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
SMEH JE POL ZDRAVJA
Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu s strankami vedno znova ugotavljam, da jim je skupnih več dejavnikov, med drugim ubadanje s težavami, zaskrbljenost in negativen pogled na življenje in svet. Na koncu dneva si zapomnijo pretežno samo tisto, kar jim ni šlo ali ni uspelo, ne opazijo pa vsega lepega, kar se je zgodilo. Lepo vreme, pojoče ptice, zdravje, ki ga imajo, svoboda, prijazni sosedje … To je menda nekaj, kar je samo po sebi umevno, kot da jim pripada, in o tem ne velja sploh razmišljati. Pa ni res. Vsak bi moral gojiti hvaležnost, da mu je bil podarjen še en dan, saj nihče ne ve, koliko časa mu je še ostalo. In živeti je lepo, če se odločimo, da bomo na življenje pogledali s svetle strani in se kdaj pa kdaj nasmejali. Ne samo drugim, tudi samim sebi.
-
Obvezno starostno zavarovanje kmetov je bilo v Republiki Sloveniji uveljavljeno 1. 1. 1972 z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov (ZSZK). Izvajali so ga v posebni samoupravni interesni skupnosti.
Navedeni zakon je omejenemu krogu kmetov zagotavljal minimalno pokojnino za starost, po smrti osebe, izenačene z zavarovancem, pa njegovemu zakoncu, ko je dopolnil predpisano starost, družinsko pokojnino. Obe pokojnini sta bili enotni za vse upravičence in neodvisni od dolžine zavarovanja. Kmetje borci NOV pa so bili upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Zavarovanje je temeljilo na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnosti delavcev in drugih delovnih ljudi, izraženi s sofinanciranjem.
-
VRAČILO STROŠKOV POGREBA
Bralec Ciril se je obrnil na uredništvo z vprašanjem, zakaj država več ne vrača stroškov pogreba družinskih članov. Pred tremi meseci je poskrbel za pogreb očeta, ki ni imel prihrankov. Starša sta namreč ob preselitvi v dom starejših občanov prodala stanovanje in s tem denarjem doplačevala oskrbnino v domu. Kot je napisal bralec, nima najnižje pokojnine, vendar so pogrebni stroški visoki, ker je edinec, je moral vse stroške kriti sam. Poleg tega pa se tudi materi zdravstveno stanje hitro slabša in lahko se zgodi, da bo moral poskrbeti še za en pogreb v tem letu.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PACIENTOVA PRIVOLITEV V ZDRAVSTVENI POSEG
Bralca zanima, ali je za zdravstveni poseg (operacijo) vselej potrebna pacientova privolitev ali obstajajo kakšne izjeme na tem področju. Kot piše, so namreč njegovega očeta operirali na srcu, domnevno zaradi življenjske ogroženosti, čeprav svojci menijo, da bi lahko prav zaradi te operacije izgubil življenje.
Po pravilu je pacientova privolitev vselej potrebna, pri čemer zadošča, da je privolitev ustna, z dejanjem oziroma z ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, oziroma pisna, kadar zakon to izrecno zahteva.
Uresničevanje pokojninske reforme
Te dni potekajo zbori naših društev upokojencev. To je priložnost, da med drugim spregovorimo tudi o uresničevanju zadnje pokojninske reforme, uveljavljene z ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 naprej. Nenehno poslušamo očitke svojih članov, da ZDUS oziroma PZDU premalo storita za ohranitev ter izboljševanje pravic upokojencev, še posebej pa na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Takšni očitki niso povsem na mestu! Dejstvo je, da si tako organi ZDUS kot tudi vodstva PZDU aktivno prizadevajo za izboljšanje gmotnega in tudi družbenega položaja upokojencev, žal pa naše pobude in predlogi pri pristojnih prepogosto nimajo zadostne podpore.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNI VSTOP V ZAVAROVANJE
Bralec A. B. z Gorenjskega navaja, da se je leta 2010 starostno upokojil, leta 2014 se mu je ponudila priložnost za zaposlitev po 4 ure dnevno, zato mu zdaj poleg plače izplačujejo tudi polovico starostne pokojnine. Glede na spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mu je delodajalec predlagal, da bi bil zaposlen le po dve uri dnevno oziroma 20 ur tedensko, saj se je tudi potreba po opravljanju njegovega dela zmanjšala. Zanima ga, kaj to pomeni zanj tako glede obdavčitve kot izplačevanja pokojnine.
