(Ne)pričakovana odločitev ustavnega sodišča
Z zdaj veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je bil med številnimi drugimi novostmi in spremembami glede na prejšnjo zakonsko ureditev uveljavljen tudi nov pojem »pokojninska doba brez dokupa«, ki odločilno vpliva na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji mogoči starosti. V skladu s četrtim odstavkom 27. člena tega zakona zavarovanec (tako ženska kot moški) pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Dodatek k prispevku o usklajevanju pokojnin
Že dolgo časa obstajajo tudi razmišljanja o tem, kako valorizirati pokojnine. Po mnenju nekaterih ni sprejemljivo, da se pokojnine v enakem odstotku valorizirajo ne glede na njihovo višino pokojnine, saj se življenjski stroški odražajo približno enako. To je po mnenju nekaterih filozofija »enakih želodcev«. Drugi pa opozarjajo, da tak pristop, da bi vsem upokojencem priznali del uskladitve v enaki višini, del pa v odstotku, ni sprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo rušenje temeljnih razmerij, ki so v sistemu obveznega zavarovanja vzpostavljena z jasnimi načeli.
-
Vsi člani v družbi veljamo enako
Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, pogosto prezrti, je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik na mednarodni konferenci o učinkovitosti organizacij starejših. Ljubljana je namreč na začetku maja gostila srečanje generalnega sveta Evropske federacije starejših (EURAG), najstarejše organizacije starejših v Evropi, ki združuje člane iz 33 evropskih držav. Že več kot 40 let je njena članica tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, ki združuje okrog 40 odstotkov slovenskih upokojencev.
POISKALI SMO ODGOVOR: Pred potovanjem
V klepetu z eno izmed naših naročnic sem izvedela, da se pripravlja na daljše potovanje. Nečakinja, ki živi na Cipru, si namreč zelo želi, da bi se teta in stric udeležila njene poroke na začetku septembra. Tudi onadva si tega želita, skrbi pa ju, kako bosta prenesla potovanje z letalom, spremembo podnebja, drugačno hrano in podobno. Mož je sladkorni bolnik, sicer z urejeno boleznijo, sama pa nima posebnih težav. Ker se nam je zdelo, da bi nasvet koristil tudi drugim kroničnim bolnikom, smo poiskali nekaj informacij, kako ravnati pred daljšimi potovanji.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DRUŽINSKI POMOČNIK IN IZPLAČEVANJE DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Bralka A. K. iz Prekmurja navaja, da je njen brat pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb v celoti odvisen od pomoči tuje osebe. Je uživalec invalidske pokojnine z dodatkom za pomoč in postrežbo, ki znaša 290 evrov. Razmišlja o vključitvi v obvezno zavarovanje kot družinski pomočnik, ker je zdaj prijavljena le v evidenci brezposelnih oseb. Zanima jo, kakšni so pogoji ter postopek in ali se bodo njenemu bratu pokojninski prejemki znižali.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OGLAŠEVANJE ZDRAVIL
Bralka je v lekarni kupila zdravilo za izboljšanje počutja, ki so ga oglaševali tudi v medijih. Zaželenih učinkov ni bilo, zato jo zanima, kako zakonodaja ureja oglaševanje zdravil.
Omejitve obstajajo tudi na področju oglaševanja zdravil. Vsi elementi oglaševanja morajo biti skladni s povzetkom glavnih značilnosti zdravila, oglaševanje pa mora spodbujati smotrno uporabo zdravil, pri čemer mora biti zdravilo predstavljeno objektivno in brez pretiravanja o njegovih lastnostih, prav tako ne sme biti zavajajoče. Izrecno je določeno, da je v javnosti dovoljeno oglaševati le zdravila, ki ga izdajajo brez recepta. Zdravil, ki jih izdajajo na recept, ni dovoljeno oglaševati, prav tako ni dovoljeno oglaševati zdravil, ki vsebujejo psihotropne ali narkotične snovi.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ZAKONCA NA RAZLIČNIH NASLOVIH
Bralec se je pred leti drugič poročil. Z novo ženo nista prijavljena na istem naslovu, čeprav že desetletja živita skupaj. Bralca skrbi, ali bi bilo to lahko pomembno v primeru, da umre prej kot žena. Skrbi ga tudi, kako bo z dedovanjem, če bo žena prijavljena na drugem naslovu.
Formalni naslov, na katerem sta prijavljena zakonca, ni pomemben, saj je zakonska zveza močnejša od prijave bivališča. Dejstvo, da bralec že leta živi na drugem naslovu, kot pa je njegov uradni naslov, je problematično z drugih vidikov, glede vprašanj dedovanja in medsebojnih obveznosti zakoncev pa ne. Zakonca imata enake pravice glede dedovanja, ne glede na to, ali sta ali pa nista prijavljena na istem naslovu. Zakonci dedujejo enako, ne glede na to, kje imajo formalno prijavljeno bivališče. Celo več. Tudi v primeru, da bi bralec in njegova žena dejansko ne živela skupaj, bi bila upravičena dedovati drug po drugem, če bi zakonska zveza še trajala, ko bi eden izmed njiju umrl. Glede dedovanja je namreč pomembno samo to, ali sta osebi v zakonski zvezi ali ne, ni pa pomembno, ali dejansko živita skupaj oziroma sta prijavljeni na istem naslovu.
Najnižja in najvišja pokojninska osnova za letos priznane pokojnine
Na začetku aprila je svet zavoda, potem ko so bili predhodno objavljeni v zakonu zahtevani podatki, sprejel dva izvedbena sklepa, nujna za dokončno priznavanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 2016. To sta sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine. Določene so nove višine naštetih osnov in zneskov, ki bodo veljale letos. Zaradi sprememb, nastalih v elementih, ki služijo za njihov izračun, jih je treba vsako leto na novo določiti. Te zneske v nadaljevanju povzemamo in obenem pojasnjujemo njihov namen in uporabo.
-
Vesti iz ZDUS
S kruhom opozarjali na revščino
Predstavniki programa Starejši za starejše iz društev upokojencev Štore, Teharje, Ljubečna, Škofja vas, Dečkovo naselje, Dolgo Polje in Slovenske Konjice so ob svetovnem dnevu zdravja v Celju s simbolično delitvijo kruha opozarjali na revščino starejših.
Te je, kot opažajo prostovoljci programa Starejši za starejše, tudi na Celjskem vedno več. V celjsko koordinacijo je vključenih 21 društev z 285 aktivnimi prostovoljci, ki so v preteklem letu opravili 8939 obiskov, od teh je bilo kar 1563 takih, ko so obiskani potrebovali pomoč. »Res je večina obiskov namenjena druženju, boleče za vse nas pa je, da nekateri naši vrstniki ne potrebujejo samo lepe besede, ampak tudi stvari, ki so potrebne za vsakdanje preživetje. Zastrašujoče je, da se prostovoljci trudimo pridobiti hrano in jo potem delimo najbolj ogroženim. 1359-krat smo dostavili hrano, ki smo jo prejeli od Banke hrane, razdelili pa smo tudi 589 paketov, ki smo jih prejeli od Rdečega križa in Karitas,« je na zboru celjske pokrajinske zveze opozorila regijska koordinatorica Ivanka Tofant.
Ločeno izplačilo pokojnin od drugih prejemkov Zpiz
Zpiz je 31. marca uvedel novost glede izplačevanja pokojnin in drugih prejemkov, ki jih nakazuje upravičencem. To novost je uvedel za tiste, ki poleg pokojnine prejemajo še druge prejemke, in sicer dodatek za pomoč in postrežbo (DPP), invalidnino za telesno okvaro ali pa oboje, in s tem svoje nakazilo prilagodil spremembam, ki so bile konec leta 2015 uveljavljene z zakonom o izvršbi in zakonom o davčnem postopku. Ta dva zakona zdaj enotno urejata, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe oziroma so zavarovani pred izvršbo in kolikšna sredstva morajo ostati dolžniku.
