ODŠKODNINA ZA NEIZKORIŠČEN DOPUST

Bralcu v lanskem letu zaradi osebnih okoliščin ni uspelo izkoristiti letnega dopusta. Ker dela pri delodajalcu, s katerim se dobro razume, mu ne bi rad povzročal težav pri organizaciji delovnega procesa, saj vidi, da odsotnost katerega koli od zaposlenih povzroči motnje. Zanima ga, ali se z delodajalcem lahko dogovori za odškodnino na račun neizkoriščenega dopusta in kdaj je skrajni rok, do katerega mora porabiti lanski dopust.

Za natančen odgovor bi bilo nujno vedeti, katere so tiste osebne okoliščine, zaradi katerih delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta, zato bo lahko odgovor le splošen. Zakon o delovnih razmerjih v 163. členu določa, da je letni dopust mogoče izkoristiti v več delih, en del pa mora trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti, da izkoristi letni dopust v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta porabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednje leto. 

Neželeni telefonski klici

Bralka se je na naše uredništvo obrnila z vprašanjem, kako naj prepreči neželene klice po telefonu. Kot pravi, jo pogosto kličejo, da bi odgovarjala na anketo, drugič ji ponujajo »brezplačen« zdravstveni pregled ali pa jo želijo obvestiti o novostih pri življenjskem zavarovanju. Po telefonu so jo celo obvestili, da je bila izžrebana za turistično potovanje, pa agencije niti ne pozna. Sprašuje, kako naj se znebi teh »telefonskih« nadlegovanj. Telefonsko številko ima objavljeno v telefonskem imeniku, saj živi sama in ima samo stacionarni telefon.

SPREMINJANJE NAVAD

Naročnica, ki me je obiskala na začetku leta, se je odločila shujšati. In to ne prvič, a ji je še vsakokrat do zdaj spodletelo. Nekaj časa se je držala obljube, da bo spremenila življenjski slog, čez čas pa ji je zmanjkalo vneme in zelo hitro se je vrnila v stare vzorce razmišljanja in delovanja. Razočarana je nad seboj in prepričana, da ji nikoli ne bo uspelo.

Ali ste kdaj pomislili, zakaj nekaterim zmeraj znova spodleti? Prepričana sem, da gre najmanj za dvoje: za prevelike cilje v prekratkem času in pomanjkanje vztrajnosti. Med željo, da bi nekdo shujšal za dvajset kilogramov, in dejansko uresničitvijo sta potrebna delovanje na daljši rok in čas. Spomnim se dvojčkov, moških v zrelih letih, s katerima sem se na terapiji med drugim pogovarjala tudi o preveliki teži, ki ju muči, o zadihanosti in potenju ob najmanjšem naporu.

Davčne blagajne breme za društva

V kolikšni meri zakon o davčnem potrjevanju računov, ki velja od 2. januarja letos, vpliva na poslovanje društva upokojencev?

Če društvo upokojencev (DU) organizira izlete, pohode, kulturna, športna in druga srečanja, seminarje in predavanja, prodaja (doma narejene) izdelke ali pa je kaj od omenjenega vključeno v članarino, je dolžno za vse omenjene storitve oziroma prodajo blaga izdati račun. Če je tak račun plačan v gotovini, mora biti po novem tudi davčno potrjen. Če je račun plačan na transakcijski račun DU, ga ni treba davčno potrditi.

ZDRAVILA NA OBNOVLJIVI RECEPT

Bralka je prosila zdravnico, da ji napiše recept za zdravilo (živilo) s prehransko podporo, ki vsebuje določena prehranska dopolnila, in sicer zaradi kroničnih prebavnih težav. Zdravnica ji je izdala le recept za en mesec, čeprav je bralka slišala, da bi bila kot kronična bolnica upravičena tudi do zdravil na obnovljivi recept. Ali to drži?

Pogojno to drži. Vendar pa je pravica do obnovljivega recepta v prvi vrsti odvisna od tega, kako huda kronična bolnica ste, in od tega, ali je prišlo do akutnega poslabšanja kronične bolezni s telesnim izčrpanjem. Zdravniki se pri nenujnih stanjih izdajanju obnovljivih receptov namreč (upravičeno) izogibajo.

DEDOVANJE V NOVI PARTNERSKI ZVEZI 

Bralka že nekaj let živi z novim partnerjem. Oba imata otroke iz prejšnjih zvez, vsak tudi svoje stanovanje oziroma hišo. Otroke skrbi, da bo po smrti enega ali drugega dedoval njegov partner in tako postal solastnik družinske hiše oziroma stanovanja. Bralko otroci silijo, da naj ukrepa tako, da bo hiša ostala v družinski lasti.

Otroci napačno gledajo na hišo kot na nekakšno družinsko hišo, saj jo je bralka zgradila skupaj s svojim že pokojnim možem. Hiša ni pravica otrok, pač pa lastnina naše bralke, ki sme z njo narediti, kar koli želi. Lahko jo tudi proda in se preseli v hotel, če ji to ustreza.

VRSTNI RED ZNIŽANJ STAROSTNE MEJE ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. S. iz Logatca navaja, da je bila spomladi 2015 stara 52 let in je imela že 36 let pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja in uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, v katero pa je vključenih tudi 5 mesecev zavarovalne dobe s povečanjem. Zanima jo datum izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi zaposlitve pred 18. letom starosti v trajanju 2 leti in 6 mesecev, zaradi skrbi za dva otroka in zavarovalne dobe s povečanjem v trajanju 5 mesecev.

 SMRT DELODAJALCA

Bralec je že skoraj 20 let zaposlen pri zasebnem delodajalcu (samostojnem podjetniku), ki pa je resno bolan. Njegova žena, ki kot prokuristka vodi podjetje, je zaposlenim omenila, da se še ni odločila, ali bo v primeru moževe smrti dejavnost nadaljevala sama oz. eden izmed njunih otrok ali pa se bo podjetje zaprlo, saj zadnje čase ne deluje uspešno. Bralca zanima, kakšne so njegove pravice glede na to, da je star 58 let.

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 v 80. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če zapustnikovo dejavnost nadaljuje njegov naslednik. Tako lahko zaključimo, da se vse že obstoječe pravice iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ohranijo v nespremenjenem obsegu pri novem delodajalcu, če bo dejavnost nepretrgoma nadaljevala žena ali kak drug naslednik.