Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) ima pomembno in odgovorno nalogo, saj je zadolžena za pobiranje davkov, ki so dohodek štirih blagajn javnega financiranja v naši državi. To so: proračun države, ZPIZ, ZZZS in občinski proračuni. V letu 2015 je Furs za imenovane blagajne pobral dobrih 14 milijard evrov neto, kar je bilo 500 milijonov evrov oziroma 3,8 odstotka več kot v letu 2014.

Svet Zpiza je na zadnji seji ponovno razpravljal o eni najaktualnejših tem s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja – o plačilu prispevkov PIZ, ki so glavni vir pokojninske blagajne. Iz poročila Fursa je razvidno, da si le-ta prizadeva, da bi zavezanci svoje zakonske obveznosti zakonito, pravilno in pravočasno izpolnjevali. Žal to ni tako. V razpravi so ponovno poudarili, da je nerazumljivo, da pristojni organi pravočasno ne sprejmejo oziroma sploh ne sprejmejo prepotrebnih ukrepov, na katere zdaj Furs, prej Durs, in tudi svet zavoda nenehno opozarjata, da bi dosegli boljšo učinkovitost pobiranja prispevkov za socialno varnost. Nesporna je ugotovitev, da gre za zelo kompleksno področje, ki ga obravnavajo številni zakoni in podzakonski akti, hkrati pa osnove za pobiranje različnih prispevkov iz naslova socialne varnosti niso poenotene. Če bi sistem bolje uredili, bi bil lahko nadzor učinkovitejši, kot je zdaj.

Te dni je bila predstavljena bela knjiga o pokojninah, ki so jo pripravili strokovnjaki, ki se že dolgo časa ukvarjajo s področjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter demografskimi trendi. Knjiga med drugim vsebuje vrsto potrebnih ukrepov, s katerimi naj bi vsem, predvsem pa prihodnjim generacijam, zagotovili primerne pokojnine in dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne. Ta dokument ne pomeni uveljavitve reforme čez noč, pripravljen je pravočasno zato, da bi lahko v primernem roku sprejeli družbeni konsenz oziroma dogovor, kakšne naj bodo rešitve, ki jih bo treba uveljaviti z novo zakonodajo.

PREDNOSTI ZAPOSLITVE STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec namerava zaposliti vsaj dva delavca. Med prijavljenimi je tudi kandidat, ki je brezposeln in starejši od 55 let. Zanima ga, ali ima pri plačilu prispevkov kakšne ugodnosti zaradi zaposlitve take osebe. 

Med prednosti zaposlovanja starejšega delavca lahko poleg delovnih izkušenj vsekakor štejemo tudi aktualno finančno spodbudo, o kateri sprašuje bralec, in sicer delno oprostitev plačila prispevkov, ki jo je prinesel Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela, sprejet konec lanskega leta. Na tej podlagi lahko delodajalec pri zaposlitvi brezposelne osebe, starejše od 55 let, za največ 24 mesecev zaposlitve uveljavlja oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Ta možnost velja le za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2017, in sicer tako za tiste, sklenjene za nedoločen čas, kot tudi za sklenjene za določen čas, pri čemer je v okviru splošnih pogojev za takšno zaposlovanje dovoljeno tudi veriženje takšnih pogodb, toda brez vmesne prekinitve.

Naročnico iz Ljubljane je spodbudil prispevek o (ne)vračilu stroškov pogreba iz prejšnje številke. Poslala nam je pobudo za prispevek, kako lahko ob pogrebih sorodnikov in znancev namesto za sveče in cvetje darujemo določeni znesek v dober namen.

Povprašali smo ŽALE Javno podjetje, d. o. o, in izvedeli, da so prav pred kratkim med ponudbo vključili storitev Beli plamen – dar ob slovesu. Udeleženci pogreba lahko izberejo paket z žalno vizitko in vrednostnim bonom, s čimer izrazijo svoje spoštovanje, izrečejo sožalje ter prispevajo za trajno urejen grob in dober namen.

ČUSTVENA ZLORABA

V zadnjem času sem govorila s kar nekaj naročnicami o nasilju, ki ga doživljajo v domačem krogu. Nobena ni bila tepena, je pa verbalna nadvlada lahko še hujša in zelo boli, še posebej če pride od svojcev. Razlogi so različni, od tega, da bi morale svojo posest prepisati na sinove ali hčere, odstopiti večji del pokojnine mladim, dnevno varovati vnuke, pri tem pa jih nihče ne vpraša, ali si tega sploh želijo ali zmorejo, do razpolaganja z njihovim imetjem, jemanja stvari brez vprašanj in še in še. Nobena se zares ne upre, ker se bojijo posledic.

RAZLIKE V CENAH OPERACIJ

Bralcu se je pri zlomu roke pojavil akutni primer karpalnega kanala s potrebo po operaciji. Čakalna doba je tri do šest mesecev. Če bo čakal šest mesecev, lahko stisnjeni živec odmre in delovanje prstov in dlani odpove. Samoplačniško operacijo pa lahko opravi takoj. Zanima ga, kolikšno ceno prizna ZZZS zdravstvenim ustanovam za to operacijo in kolikšna je cena za samoplačnika. Ko je preverjal cene, je ugotovil, da se pri zasebnih izvajalcih gibljejo med 300 in 950 evri.

DRUŽINSKA POKOJNINA ODRASLE INVALIDNE OSEBE PO ENEM IZMED STARŠEV

Bralka A. K. iz Kopra navaja, da je hčeri kot invalidu I. kategorije zaradi bolezni od julija 2014 priznana invalidska pokojnina v višini 400 evrov. Ker hčeri prejemki kljub skupnemu gospodinjstvu ne zadoščajo za življenje, jo zanima, ali bo po njeni smrti upravičena do družinske pokojnine. Po očetovi smrti spomladi 2013 je od zavoda prejela negativno odločbo glede družinske pokojnine z obrazložitvijo, da pred očetovo smrtjo ni bila popolnoma nesposobna za pridobitno delo.

ODPOVED POGODBE IN ODPRAVNINA

Bralec pravi, da bo v kratkem nekaj sodelavcev postalo tehnološki presežek. Zanima ga, katere pravice imajo iz tega naslova, predvsem kolikšna sta odpravnina in odpovedni rok.

Zaradi splošnosti vprašanja, ki se nanaša na različna dejanska stanja zaposlenih glede trajanja zaposlitve pri tem zadnjem delodajalcu, je seveda mogoč le splošen odgovor. Za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora seveda najprej pri delodajalcu sploh obstajati realen in utemeljen vsebinski poslovni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in ga 89. člen Zakona o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vsekakor je treba še pred podajo odpovedi nujno preveriti, ali delavec morda spada med varovane kategorije pred odpovedjo.