Za poletno vadbo boste potrebovali navadno kocko, saj se bomo igrali. Vaj je šest in prav toliko je največ pik na eni stranici kocke. Vrzite kocko, če je padla na primer na štirico, naredite vajo pod številko 4 in jo prav tolikokrat ponovite. Dnevna vadba je končana, ko ste naredili vse vaje.

Vaje so izbrane tako, da z njimi raztegnete in okrepite vse telo. Če boste vadili vsaj malo zbrano, boste kmalu ugotovili, zakaj kakšen dan večkrat mečete isto številko in določeno vajo večkrat ponovite. Zagotavljam vam, da boste ob upoštevanju mojih priporočil po redni poletni dvomesečni vadbi v jeseni izjemno fit in šik.

Odnos med starimi starši in vnuki je neprecenljiv. Stari starši so tisti, ki povezujejo otroka z družinsko zgodovino, in odnos z njimi otroku poglablja občutek ukoreninjenosti in pripadnosti. Ko vnukom pripovedujejo zgodbe iz starih časov, jim poleg tega prebujajo tudi zavest o širši skupnosti, ki ji pripadajo, in preteklosti družbe, v kateri so se rodili.

Stari starši so tisti, ki imajo običajno več časa za igro z vnuki kakor njihovi starši pa tudi za to, da jih učijo in jim predajajo vrednote. Zato se med njimi splete nežna ljubeča vez, ki ostane vse življenje. 

Od inkontinenčnih podlog, za katere si marsikdo ne upa povedati, da jih potrebuje, do negovalne postelje je še tisoč drugih medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki lahko olajšajo življenje osebi z manjšimi ali večjimi zdravstvenimi težavami. Ko na dom pride patronažna medicinska sestra, nam lahko svetuje, katere lahko dobimo, najamemo ali kupimo.

Kot nam je povedala mag. Jožica Ramšak Pajk, dipl. med. sestra v patronažnem varstvu, si celo želijo, da ljudje pokličejo, še preden se jim zdravstveno stanje tako poslabša, da so nepomični ali jih patronažna služba najde sama. Med medicinsko-tehničnimi pripomočki, ki jih svetujejo, so pogosto negovalna postelja, sobno stranišče, račka, trapez, servirna mizica, različne podloge, antidekubitusna blazina …

Možgansko kap, ki jo povzroči pomanjkanje dotoka krvi v možgane zaradi krvnega strdka v žili (ishemična kap) ali krvavitev znotraj možganov (hemoragična kap), je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, pri preživelih pa lahko pusti hude posledice, zato je to najpogostejši vzrok za invalidnost.

Posledice možganske kapi so različne: ohromitve delov telesa, nezmožnost hoje ali uporabe rok, težave pri sporazumevanju ali razumevanju govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo. Veliko posledic je skritih in se pokažejo šele po prvem obdobju zdravljenja, na primer motnje pozornosti. Bolniki težko opravljajo vsakdanja dela, veliko jih ne ne zmore voziti avtomobila in ima težave pri vračanju na delovno mesto.

Tako kot vemo, katero številko čevljev nosimo in katera konfekcijska številka oblačil nam najbolj pristaja, bi morali poznati tudi vrednost svojega krvnega tlaka, pravijo zdravstveni delavci. Premalo se še zavedamo, kako nevaren je pravzaprav previsok krvni tlak (hipertenzija).

Previdnost je na mestu, če je vrednost krvnega tlaka dalj časa višja od 140/90 mmHg. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan tlak že skoraj vsak drugi odrasli Slovenec pa tudi vse več mladostnikov. Slaba polovica niti ne ve, dokler nima zdravstvenih težav, še huje pa je, da jih ima med tistimi, ki se že zdravijo zaradi hipertenzije, manj kot tretjina urejen krvni tlak po veljavnih priporočilih. Vpliva visokega krvnega tlaka v telesu dolgo ne čutimo, vendar pa močno poveča možnost možganskega ali srčnega infarkta ter odpovedi srca ali ledvic, povzroči lahko poškodbe očesnega ozadja, nastanek sladkorne bolezni, osteoporoze, raka na želodcu in demence.

Zelo pogosta, še predvsem med ženskami, je bolezen razširjenih ven (krčnih žil), ki je v glavnem dedno pogojena. Nastane zaradi slabosti vezivnega tkiva, ki prizadene venske stene in njihove zaklopke. Motnje funkcije venskih zaklopk se kažejo kot razširjene žile s pekočimi občutki v njih, napetost in teža v nogah, otekanje gležnjev in goleni vse do bolečin ter na koncu venskega popuščanja, ki se kaže v temno vijoličasti barvi kože. Vse to lahko privede do razjed, imenovanih venski ulkus, kar je zelo nevarno predvsem pri starejših. Če postane bolezen kronična, lahko z napredovanjem povzroča resne težave, kar pripelje celo do invalidnosti.

Zelišča in neštete možnosti, ki nam jih ponujajo, dobro pozna Danica Gračan Jevtič. V sklopu Ljudske univerze Ajdovščina vodi delavnice v učnem centru Brje pa tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje predstavlja posamezne rastline in njihove zdravilne učinke, na delavnicah pa uči, kako sušiti zelišča, kako pripraviti sirupe, čaje pa tudi hidrolate (rožno vodo) in eterična olja ter kako izdelati naravno kozmetiko. V njenih krožkih sodelujejo tudi priznane zeliščarice, da se tako znanje dopolnjuje in širi.

Čokoladno-mandljeva tortica s svežim jagodičjem

Za testo potrebujemo:

50 g maslenih piškotov ali piškotnih drobtin

50 g mandljev

200 g temne čokolade

100 g masla

3 jajca

100 g sladkorja

6 do 7 žlic sladkane vode ali sadnega soka

Za kremo potrebujemo:

250 g maskarponeja

150 g kisle smetane

2 žlici sladkorja

500 g mešanega svežega jagodičja

5 dl bistrega sadnega soka ali vode

2 vrečki mešanice za svetli tortni obliv

Priprava: Za testo zdrobimo oziroma zmeljemo piškote in mandlje, čokolado pa z maslom raztopimo nad kopeljo. Pečico vklopimo na 180 do 190 stopinj, večji pekač obložimo s papirjem za peko in nanj postavimo obroč za torto s premerom 24 cm ali manjši pravokoten pekač za narastke.