-
Za zdravo črevesno floro
Ali jemljete antibiotike, ki vam skvarijo črevesno floro? Odlična rešitev je S-biotik Forte s kar 20 milijardami živih mlečnokislinskih probiotičnih kultur, ki so zelo odporne proti želodčni kislini in žolčni soli. Vsebuje tudi prebiotike, ki dodatno pospešijo razrast dobrih bakterij v črevesju. Zadostuje samo ena kapsula na dan. Dobite ga v lekarnah in na www.naturamedica.si, tel. št.: 03 56 30 022.
Zakaj strah pred homeopatijo?
V Sloveniji je zdravljenje s homeopatijo še vedno neurejeno, opozarjajo pri Združenju za homeopatijo. Homeopatija je uveljavljen komplementaren pristop celostnega zdravljenja, ki mu zaupa okoli 150 milijonov Evropejcev, v Sloveniji pa je to področje še vedno neurejeno, pravijo pri Združenju za homeopatijo. V Švici bolnikom zdravljenje s homeopatijo plača zdravstvena zavarovalnica, v Avstriji lahko zdravnik kombinira konvencionalno medicino in homeopatijo.
-
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v Evropi vsak dvajseti hospitalizirani bolnik v bolnišnici okuži, ali povedano drugače, med stotimi pacienti v slovenskih bolnišnicah jih ima vsaj šest okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico. Okužbe, na primer z MRSA, kar za petkrat podražijo zdravljenje, postajajo vse odpornejše proti antibiotikom, najhuje pa je, da zaradi tega umre veliko ljudi, ki jih osnovna bolezen ne ogroža.
Najpogosteje se okužijo najmlajši ali najstarejši bolniki in najbolj bolni, in to v bolnišnici, negovalni ustanovi, domu za starejše občane, v ambulanti pri dializi ali kemoterapiji ali celo med oskrbo bolnika na domu. Najpogostejši vzrok pa je pravzaprav v sodobnem času prav banalen – neustrezna higiena rok zdravstvenih delavcev. Ti se namreč ves čas dotikajo pacientov, ran in instrumentov, na katerih so pogosto nevarni mikroorganizmi, ki jih s svojimi rokami prenašajo na druge osebe, rane in instrumente. Zato se v bolnišnicah zelo trudijo ozaveščati tako osebje kot paciente in obiskovalce, da si dosledno razkužujejo roke.
Zaznavanje prostora ostri umske sposobnosti
Ali se želite naučiti, kako si lažje zapomnite informacije, na kakšen način jih prikličete in kako lahko shranite več informacij, kot ste jih do danes? Na podlagi večletne prakse sem razvila program Možganski fitnes, ki zaobjema telesne in umske vaje za izboljšanje spomina, ki delujejo preventivno proti demenci in zagotovo izboljšajo kakovost vsakodnevnega življenja.
V naših možganih se prepletajo številni procesi, ko ugotavljamo, kje v okolju so določeni predmeti. Na primer prepoznavati moramo prostor, osebe v njem, spomniti se moramo, po kateri poti bomo šli v trgovino, kje so poličke s stvarmi, ki jih moramo kupiti, najti moramo telefon, očala, ključe, si zapomniti melodijo, ki jo igramo na glasbilo, besedila pesmi ... Gre za preplet delovanja motoričnih in senzoričnih področij, ki vplivajo na naše kognitivne sposobnosti, naš način razmišljanja in pomnjenje.
-
Pogosto se zgodi, da starejši družinski član nepričakovano obleži zaradi posledic kapi, po zlomu kolka ali se mu močno poslabša kronična bolezen. Svojci se tako rekoč čez noč znajdejo v stiski, kdo in kako ga bo negoval. Kljub naklonjenosti do bolnika in pripravljenosti pomagati je vsakdanja nega zelo zahtevna. Fizični napor zlasti pri negi nepomičnega bolnika ni zanemarljiv. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali, obenem pa ne bi prizadeli njegovega dostojanstva.
Narava za znižanje holesterola
Kdo ve, koliko debat je že bilo v zadnjih letih na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je – kot še marsikje – verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.
Dejstvo je, da naše telo potrebuje holesterol za normalno delovanje. Je nekakšna voskasta snov, ki sestavlja celične stene. Pravzaprav je zelo pomembna sestavina, saj jo organizem potrebuje za tvorbo ženskih in moških spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Poleg tega brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Tvori se v jetrih, približno tretjino dnevnih potreb dobimo tudi s hrano živalskega izvora. V krvi in vodi je slabo topen, zato ga po celicah prenašajo beljakovine, imenovane lipoproteini. In ravno razporeditev med temi prenašalci oziroma med dvema najpomembnejšima vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni.
-
Čičerka s sladkim krompirjem in panceto
Potrebujemo:
50 g pancete ali ostankov suhih klobas/salam
večji sladki krompir (najbolje oranžen)
večji por
malo olja
pločevinko vloženega paradižnika
sol, poper
rožmarin
jušno osnovo
2 skodelici kuhane čičerke ali enaka količina vložene čičerike
3 stroke česna
Priprava: Panceto narežemo in stresemo v posodo. Sladki krompir olupimo, narežemo na kocke, na kolobarje narežemo por in vse stresemo v posodo k panceti. Pristavimo, po potrebi dodamo malo olja in nad šibkim ognjem pražimo približno 5 minut.
-
Da človek živi in preživi, potrebuje zrak, vodo, hrano in gibanje. Prve tri dobimo z dihanjem, pitjem in hranjenjem. Praviloma na te nikoli ne pozabimo. Na gibanje pa velikokrat pozabimo, saj je postalo sodobnemu človeku nekakšno breme, ki se mu z lahkoto odreče ali pa ga prepušča naključju.
Izkušnje iz prakse kažejo, da se vsaj 60 odstotkov odraslih premalo giblje. Preživljanje tako delovnega časa kot prostega časa je postalo vse preveč »pasivno sedeče«, premalo hodimo ali se načrtno gibljemo. Če k temu dodamo tudi ure spanja in počitka, ko ležimo, nam ostane le nekaj ur dnevno, ko stojimo. In kako smo ponosni, da smo skozi evolucijo postali »homo errectus« (pokončni človek). Ampak žal se je tu razvoj nadaljeval in v sodobnem času je človek postal »homo sedens« (sedeči človek).
Babi speče najboljšo lazanjo in skuha najslastnejše raviole!
Z iznajdbo testenin se nam je odprl svet brezmejnih gastronomskih možnosti. To niso le rezanci v goveji »žup'ci« in »makaronflajš« za enostaven obrok, ampak tudi številne polnjene testenine in večji kosi rezančnega testa, ki jih zlagamo drug na drugega skoraj v nebotičnik, med posamezna nadstropja pa vstavimo omako.
Zloženko so že davno poimenovali lasagne (po posodi, v kateri so pripravljali jed), ki jo pri nas poslovenjeno izgovorimo kar lazanja. Najbolj klasična je lazanja z omako iz mletega mesa in paradižnika, brez težav pa jo lahko naredite tudi z drugačnim nadevom, na primer s špinačnim nadevom s skuto ali ribjim za ljubitelje vsega morskega.
-
Demenca in problemi starostnikov sta vse bolj aktualni temi današnjega vsakdana, človeštvo se stara, še posebej Evropejci, saj je rojstev še vedno vse manj. Že vrsto let je na tem področju dejavna Spominčica, slovensko združenje za pomoč pri demenci, ki ga vodi Štefanija Zlobec, a vznikajo nova društva, ki se angažirano lotevajo sodobnih problemov. Med njimi je tudi mlad Zavod Opuščeni program, ki v zadnjem času med drugim pripravlja pogovore o življenju starejših ljudi v naši družbi.
Marca je bila v čitalnici kulturnega doma Španski borci v njihovi organizaciji precej živahna debata o izrinjanju in mobingu starih zaposlenih, na aprilski okrogli mizi, ki je bila ponovno zelo dobro obiskana, pa so govorili o etiki in demenci: med varnostjo in svobodo. Večina se strinja, da če nekdo ne more sam poskrbeti zase, mora zanj poskrbeti družba. Za samo družbo pa se poraja vprašanje razmerja med visokimi skrbstvenimi standardi in razpoložljivimi viri za njihovo uresničevanje.
-
Maslo gi je najbolj čista in najlažje prebavljiva maščoba in popoln vir energije. Da bi šlo vse kot po maslu je bil tudi naslov predavanja, ki ga je imel Dušan Badovinac Zupanjič na začetku aprila v Cankarjevem domu. Govoril je o vodi, zvoku in hrani oziroma o zdravju in ekologiji.
»Če imamo pri sebi živo vodo, sol in gi, bi lahko preživeli tudi v puščavi,« pravi Dušan, ki že leta kuha maslo, imenovano gi, ghee, ghi ... Doda, da marsikdo ne pozna razlike med rahlim čajnim maslom, ki je zelo mazljivo, surovim maslom, ki ga poznamo kot »puter«, in pravim maslom. To je destilat mleka in hkrati čista energija. »Kdor pozna gi, ve, zakaj je krava v Indiji sveta žival. Označuje jo njen življenjski prostor: zlato sonce, svež veter, bistra voda, bogata zemlja, bujna živa trava, različne zeli in rože ter svoboda in mir. Iz njenega mleka se naredi smetana, iz smetane »puter« oz. surovo maslo, ki se kuhano imenuje tudi gi. Bogat je zlasti z maščobnimi kislinami, ki delujejo antioksidantno, lipidi, ki varujejo kožo pred izgubo vlage, in vitaminoma A in E, ki sta tudi antioksidanta. Gi je lahko prebavljiv in se kar zlije s človekom.«
