Psihologija

Prihaja zadnji del leta, čas, ko nekateri praznujejo, drugi štejejo denar, tretji dolgove, četrti si odkrito priznajo vse svoje dosežke, drugi se kesajo za storjene napačne odločitve, zamujene priložnosti ... Kljub prazničnemu ali celo evforičnemu vzdušju na ulicah je pomembno, da ne pozabimo na tisto, kar nam je v tem času res pomembno. Ko nehote delamo analizo iztekajočega se leta in si postavimo cilje za prihodnje mesece, pa le poglejmo tudi, koliko smo v tem letu sledili svoji osebni resnici. 

Zdravje

Skupina raziskovalcev francoskega državnega inštituta za raziskave zdravja in bolezni je objavila rezultate raziskave, kako vplivajo motnje spanja na razvoj bolezni srca in ožilja.

Medsebojni odnos kakovosti spanja in razvoja bolezni srca in ožilja je poznan že dalj časa, vendar pa so v dosedanje raziskave vključevali le eno ali dve motnji spanja. V zadnji francoski raziskavi pa so zajeli pet motenj: trajanje spanja, nespečnost, kronotip (nagnjenost posameznika k spanju ob določenem času), apnejo (pogosti premori med dihanjem od nekaj sekund do nekaj minut; pri najpogostejši obliki sledi glasno smrčanje; ob ponovnem začetku dihanja se lahko pojavi dušenje ali grgranje) in zaspanost podnevi. Motnje spanja so razdelili na pet stopenj: od 0 – močno moteno spanje do 5 – spanje brez motenj sedem do osem ur dnevno brez težav z zaspanostjo čez dan. Vprašalnik o kakovosti spanja so razdelili več kot 11.000 ljudem, starim od 53 do 64 let. Njihovo zdravje srca in ožilja so spremljali osem do deset let.

Moda 

Bolj ko se bližajo hladni dnevi, raje se oblačimo v tople, mehke in praktične pletenine. Te se spreminjajo glede na letni čas in modne smernice. Ostaja pa tudi večna klasika, ki jo najdemo skoraj v vseh garderobnih omarah.

Klasične modele kombiniramo z modnimi kroji drugih oblačil in izbiramo visokokakovostne materiale, da ostajajo lepi in uporabni dalj časa. Modno je pravzaprav vse: od daljših in tako imenovanih »prevelikih« (over size) modelov puloverjev do klasičnih tanjših kompletov puloverja z jopico (twin set). Pletenine lahko nosimo kot vrhnje oblačilo, pod katero oblečemo srajco, majico, bluzo, top, lahko pa jih nosimo samostojno oziroma v kombinaciji z vrhnjim oblačilom. Glede na postavo izbirajte pletenine, ki se vam bodo najbolje prilegale. Upoštevajte, da je debelina pletiva zelo pomembna, saj preveč teksture (kosmatena, buklé ali razgibana površina) navidezno hitro doda še kakšen kilogram več. Pri izbiri pa je zelo pomembno preveriti, kako bomo pletenine vzdrževali. Ne smemo pozabiti, da jih pred pranjem obrnemo tako, da je notranja stran zunaj. Uporabljamo vedno blag, nevtralen detergent.

Gibanje

… bo omogočila vztrajnim, rednim in zmerno vadečim, da bodo skozi december stopali z izjemno gibljivo, krepko in pretočno hrbtenico ter varnejšim korakom. Priporočam, da podrobno preberete opis vaj in jih nadgradite s pravilno izvedbo, ki bo podarila neprecenljive učinke duši in telesu. Po današnjih vajah se močno izboljša energija telesa, kar ima za posledico tudi takojšnjo krepitev imunskega sistema.

Pred vajami se je treba ogreti. Izbiro prepuščam vam. Naj velja pravilo poglobljenega dihanja, toplote in mehkega gibanja. Dve vaji sta nadgradnji vaj iz novembrske številke, zato najprej naredite osnovno vajo, potem še današnjo izpeljavo.

Hladna jesen in mrzla zima zahtevata drugačne jedi od tistih, ki jih uživamo v poletni vročini. Take, ki nas ogrejejo. Ali ni najlepše, če si telo pogrejemo s toplo krepko juho, s prav začinjenim krožnikom golaža, rezino rženega kruha, šaro, izdatno kmečko pojedino z zeljem, pečenico in krvavico ali kranjskimi štruklji, češpljevimi cmoki ali gibanico?

Vsaka jed je primerna ob svojem času, podobno kot tudi vse zraste ob pravem času in z določenim namenom. O tem govorijo naše izkušnje pa tudi stare modrosti, na primer ajurveda, znana že devet tisoč let, kot osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov. Vendar ni treba posegati po eksotičnih jedeh, saj imamo Slovenci veliko domačih.

Zdravje

Kronično zaprtje je kar pogosta težava, zlasti pri starejših ljudeh, ženskah in zelo bolnih. Težave lahko večinoma omilimo z enostavnimi prehranskimi in drugimi ukrepi ter vsakodnevno uporabo blagih odvajal. Kadar to ne pomaga dovolj, je potreben posvet z osebnim zdravnikom ali celo specialistom.

Normalno odvajanje blata je pri   vsakem človeku drugačno. »O normalnem ritmu govorimo, če odvajamo enkrat na tri dni, lahko pa tudi do trikrat na dan, in da ob tem, kar je zelo pomembno, nimamo težav, pravi prim. Valentin Sojar, dr. med., svetnik, specialist kirurg in direktor Medicinskega centra Iatros, kjer se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni zadnjega črevesa in danke. »Večina odvaja blato zjutraj, takoj ko vstane ali po zajtrku, takrat je namreč črevo najbolj aktivno.

ZDRAVJE

V Sloveniji vsako leto umre približno dvajset tisoč ljudi. Za njimi jih žaluje vsaj štirikrat toliko. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt del našega življenja, o tem večina nerada, redko ali pa sploh ne razmišlja. A četudi na smrt nikoli ne pomislimo in se o njej ne pogovarjamo, vedno pride ... Zato bi bilo prav, da bi se vsaj kdaj pa kdaj za hip ustavili in se vprašali, kaj bi si ob koncu življenja želeli, kje bi bili radi pokopani ter kakšen pogreb naj za nas uredijo svojci. In če imamo premoženje, prej napišimo oporoko ali se pomenimo s svojci, kaj bi kdo rad dobil, da se po smrti ne bodo prepirali …