-
Zdravje
V Sloveniji nenaden srčni zastoj vsako leto doživi med 1400 in 1700 ljudi. Številni ne preživijo, saj zaradi spleta različnih okoliščin reševalci do njih pridejo prepozno. Zato je zelo pomembno, da jih očividci takoj začnejo oživljati.
Vedeti je treba, da začnejo možganske celice odmirati že tri do pet minut po srčnem zastoju. Če osebo začnemo nemudoma oživljati s pravilnim stiskanjem prsnega koša, ima od trikrat do štirikrat večjo možnost, da preživi (vpihi v usta oziroma t. i. umetno dihanje niso potrebni). Z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) pa se verjetnost preživetja zviša na 40 odstotkov, to je kar za trikrat več, kot če izvajamo samo stise prsnega koša. Naj nas od pomoči pri prometnih in drugih nesrečah ali ko se nekdo ob nas zgrudi ne odvrne morebiten strah, da ne znamo pravilno oživljati ali da bi osebo poškodovali. Vsekakor je na prvem mestu reševanje življenja in vsaka minuta, ko oklevamo z oživljanjem, pomeni za deset odstotkov manjšo verjetnost, da bo oseba preživela.
-
Prehrana
Ko predavam ali kuham na delavnicah, mnogi osupnejo, ker priprave zelenjavne juhe ne začnem z običajnim manevrom – praženjem čebule. Preprosto, pri svoji kuhi želim, da se okusi zelenjava, zato je ne prekrivam z okusom pražene čebule, ki je močan in preglasi vse druge, da so potem vse juhe bolj ali manj enakega okusa. Zato pa čebulo in tudi česen uporabim tam in takrat, ko želim, da sta v glavni vlogi.
Nad čebulo smo Slovenci precej navdušeni, mnogi si jo privoščijo kar surovo, številni pa praženo. Kuhana čebula jedi posladka, v veliki količini tudi zgosti, zato je v golažu uporabimo vsaj polovico od količine mesa. Surova peče, skeli, usta vkup vleče, po njej smo žejni. Ko čebulo prerežemo, se namreč žveplove spojine ob stiku s kisikom začnejo sproščati, te pa nam vzdražijo malone vse dihalne poti, da se začnemo solziti, smrkati, saj se želi telo očistiti. Surovo zato s pridom uporabljamo za čiščenje dihalnih poti, ko smo prehlajeni. Prepražena in še topla položena na prsni koš pomaga pri lažjem in hitrejšem izkašljevanju.
Siva mrena: zamegljen in neoster vid
ZDRAVJE
»Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, vožnjo, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija.«
Tovrstni kirurški posegi so najpogostejše očesne operacije in tudi najuspešnejše, saj je odstotek komplikacij v rokah izkušenega kirurga pod enim odstotkom, pravi prim. Vladimir Pfeifer, dr. med. FEBOS-CR, svetovno znani in priznani očesni kirurg, dobitnik najvišjih priznanj za očesno kirurgijo v Evropi in Ameriki.
Koža, lasje in nohti – ogledalo zdravja
Prehrana
Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni »jutranji zdravnik«. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Potrepljam se po trebuhu in ga pohvalim – ali tudi ne. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah ..., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi kuštrava glava mi razkrije veliko, prav tako tudi nohti. Med jutranjo telovadbo testiram kosti in vezi kot »gibalni aparat« svojega telesa.
Kaj nam tak jutranji zdravnik lahko pove in kako pomaga? Najprej koža. Ta mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so osnova beljakovin. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko beljakovin, lastnih našemu telesu, bo telo izdelalo iz zaužitih beljakovin. Od tega je odvisno tudi naše počutje, kar se lahko izmeri: če imamo osem gramov beljakovin na deciliter krvi, potem je naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot šest gramov beljakovin na deciliter krvi, potem se bomo počutili slabo, utrujeno, koža pa bo uvela in mlahava.
-
Moda
V prihodnjih mesecih nas bodo spremljala meglena jutra in deževni dnevi. Marsikoga bo vreme odvrnilo od želje po sprehodih ali celo nujnih odhodih od doma, pa vendar moramo biti oblečeni tudi za take priložnosti.
Oblečemo in obujemo se tako, da se bomo tudi v takih pogojih dobro počutili in uživali na prostem. Izberimo kombinacijo tudi glede na svoj slog oblačenja.
Za ljubiteljice klasičnega sloga
• Klasičen balonski plašč ima vse potrebne detajle, ki so modni vsako sezono. Peščen odtenek lahko kombiniramo s katero koli barvo. Dolžina je klasična in pod njim lahko nosimo tako krilo kot hlače.
-
Rekreacija
Ali je vaše telo med hojo sključeno in vam zastaja korak? Ali morda s petami premočno udarjate ob tla in tresljaji povzročajo nelagodje v hrbtenici in po vsem telesu, pa vam tega ni nihče nikoli povedal? Ali pa je vaš korak krajši, drsajoč, ki je morda posledica premalo gibanja? Prepričana sem, da lahko skoraj vsak izboljša svojo hojo in s tem naredi ogromno zase, če se se odloči za to.
Hojo pogosto omenjam kot idealno ogrevanje. Malce hitrejša hoja poglobi dihanje, pospeši bitje srca in tako ugodno vpliva na aktiviranje vseh organskih sistemov telesa. Predlagam, da danes hoji za ogrevanje posvetite pozornost drugače kot do zdaj in jo enostavno izboljšate. Govorim o t. i. zavedanju hoje.
-
Zaprtost je nadloga, s katero se občasno sreča vsak. Razlogi zanjo se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, hrano in nekaterimi bakterijami.
Pogostnost odvajanja se med posamezniki razlikuje, vse od dva- do trikrat na dan pa do trikrat na teden je še običajno. Blato je praviloma gladko in mehko ter se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, če se moramo pri tem močno naprezati ali če je blato trdo, pa že lahko govorimo o zaprtosti. Normalno blato vsebuje približno 75 odstotkov vode. Kadar je gibanje črevesa počasno, se blato dalj časa zadržuje v njem in postopoma izgublja vodo, ki se v telo absorbira iz debelega črevesa. Težave z zaprtostjo imajo pogosteje ženske in starejši, še posebej tisti z oteženo mobilnostjo. Na zaprtost vplivajo tudi psihosomatski dejavniki in jemanje nekaterih zdravil. Gibanje črevesja lahko pospešimo s telesno aktivnostjo, uživanjem hrane z dovolj vlakninami (polnozrnata žita, zelenjava in sadje) in pitjem večje količine vode.
-
Jesenski meseci prinašajo s seboj ohladitev in obdobje, ko se poveča pogostnost prehladov in drugih dihalnih obolenj. Prehlada sicer ne dobimo zaradi mraza, ampak zaradi virusov, ki se jim oslabljen imunski sistem teže upira.
Prehlad je nadloga, pri kateri se že v 12 urah po okužbi pokažejo simptomi, kot so zamašen nos, izcedek iz nosu in boleče grlo, kasneje se jim lahko pridružijo tudi glavobol, suh kašelj, vnetje sinusov in ušes. Ne moremo ga zdraviti, lahko le lajšamo njegove simptome. Pri tem si pomagamo z naravnimi pripomočki, ki so v ljudski medicini že dolgo znani. Pitje veliko tekočine ter uživanje hrane, bogate z vitaminom C, zeliščni čaji ter čebelji med in propolis pripomorejo k izboljšanju imunskega sistema ter lajšajo težave z vnetim grlom in dihali. Pri prehladnih težavah nam na zelo učinkovit in naraven način pomagajo tudi eterična olja, saj uničujejo toksine, viruse in bakterije, lajšajo kašelj in sproščajo mišice v dihalih. Najbolj učinkovite so kombinacije eteričnih olj, uporabljamo pa jih lahko kot inhalacije, masažno olje ali mazilo.
-
Zobozdravniška preventiva
Več kot 40 zobozdravniških ambulant po vsej državi bo 10. oktobra sodelovalo v akciji Dan odprtih vrat zobozdravniških ambulant. Namenjena je ozaveščanju o pomenu zdravja ustne votline, vabijo pa predvsem posameznike, ki nimajo izbranega zobozdravnika ali ga že dalj časa niso obiskali. Razpisanih je več kot 250 terminov, na katere se lahko prijavite na spletni strani: https://www.gospodar-zdravja.si.
Posveti bodo trajali od 15 do 30 minut, v tem času se bodo zobozdravniki s pacienti pogovorili o težavah, ki jih pestijo, ne bodo pa opravljali klasičnih stomatoloških storitev, kot je izdelava plombe.
-
V Sloveniji se o dejanskem številu oseb z demenco ugiba, po nekaterih podatkih jih je manj kot 40 tisoč, po drugih že blizu 50 tisoč. Vsekakor pa bo število v prihodnjem desetletju močno naraslo, čas pa bo pokazal, koliko bo k zmanjševanju stigme glede bolezni, hitrejši zdravstveni obravnavi ter boljši skrbi za bolnike pomagala nacionalna strategija, ki jo je julija sprejela vlada.
Med desetimi cilji Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije, je v ospredju krepitev preventivnih programov za zmanjševanje in preprečevanje dejavnikov tveganja. Po domače rečeno, spodbujanje prebivalcev k zdravemu življenjskemu slogu, s katerim lahko zamaknemo razvoj bolezni kar za nekaj let. Pojavnost demence narašča s starostjo, še posebej po 80. letu starosti, vendar pa to ni normalen del procesa staranja, pač pa bolezen.