-
Por je čudovita zelenjava, ki zelo dolgo zdrži na vrtu, tj. do prve zmrzali in še dlje. Navadno ga vsaj zgodaj na pomlad, ko se zemlja otopli, izpulim in porabim kot prvo zelenjavo z vrta. To je tudi potrebno, saj že kmalu spomladi začne v sredici poganjati trdo neužitno steblo, iz katerega naposled požene krasen cvet.
Nekaj porov (ali čebul) vedno pustim, da zacvetijo in dolga stebla s cvetovi posušim za poletni okras. Por je pravzaprav sorodnik čebule ter tudi drobnjaka in česna, ki so znani užitni predstavniki rodu čebulnic.
S pravilnim dihanjem do polnega življenja
Dihati pomeni mnogo več kot le zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati, kot pravi Slovar slovenskega jezika. Dihanje je samodejno in z njim se ne ukvarjamo kaj dosti, vsak pa je že izkusil, da nanj vplivajo telesno in duševno počutje, telesna aktivnost, čustva, razpoloženje in še kaj. Z zavestnim dihanjem pa je mogoče tudi obratno – recimo zmanjšati bolečine, izboljšati spanje ali znižati krvni tlak, a seveda le, če to počnemo pravilno.
Dr. Milan Hosta, ki se že 20 let terapevtsko ukvarja z dihanjem, pravi, da vsaka misel, vsaka telesna reakcija in vsako čustvo vplivajo na vzorec dihanja, ta pa vpliva na kakovost našega življenja. Če želimo spremembo na bolje, se moramo med drugim osredotočiti na pravilno dihanje. Izredno učinkovitost pravilnega dihanja je izkusil na lastni koži. Kot otrok je imel hudo astmo, zdaj z njo nima več težav, saj je presegel moč nezavednih vzorcev, ki so pogojevali astmatične težave.
Mediteranska dieta naj bi varovala pred demenco
Mediteranska dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, morsko hrano in izdelki iz polnozrnate moke, utegne ščititi starajoče se možgane, so zapisali v reviji BMC Medicine.
Raziskovalci že nekaj časa pišejo, da utegne mediteranska dieta zniževati pojav demence, vendar so bili rezultati raziskav z majhnim številom sodelujočih neprepričljivi. Zato so raziskovalci Univerze Newcastle v Veliki Britaniji analizirali prehrambne navade 60.298 odraslih, zbranih v britanski Biobanki. Ljudje, zajeti v raziskavo, so bili ob začetku raziskave stari 60 let ali več. Razdelili so jih v tri skupine ter njihovim prehrambnim navadam in pojavu demence sledili v povprečju 9,1 leta. V tem času se je demenca pojavila pri 882 sodelujočih.
-
Psihologija
Svet se spreminja in mi z njim. Pomen pridobivanja materialnih dobrin narašča, ravno tako pridobivajo pomembno vlogo tehnološki napredki, kreativne ideje … Že otroci se kmalu naučijo, da več denarja pomeni več blaga, novejša in modernejša oprema večjo moč, boljši imidž in posledično družbeno veljavo. Žal pa družbena moč, ki je pogojena z denarjem, večkrat nima velike povezave z moralno in etično zrelostjo ljudi.
Pehanje za vedno večjim bogastvom in prestižem na eni strani brezkompromisno terja revščino in pomanjkanje na drugi strani. Ne le zato, ker se ustvarjajo vse večje razlike med ljudmi, temveč tudi zato, ker vse več ljudi hlepi po večjem bogastvu, na katero so vedno bolj navezani. Bolj ko se bojimo, da bi pridobljeno izgubili, bolj se tega oklepamo, tako narašča naš strah in posledično ranljivost. Večji strah in občutek ogroženosti se odražata v večji medsebojni agresivnosti in tekmovalnosti. Pa se začarani krog zavrti.
-
Prehrana
Voda je še kako pomembna za življenje, kar zveni morda celo ironično, če pomislimo na katastrofalno povodenj, ki je s svojo razdiralno močjo pred kratkim prizadela tako rekoč vso Slovenijo. Toda živi organizmi, tudi človek, smo iz pretežnega dela vode. Pri človeku je je okoli 75 odstotkov, možgani sami pa imajo celo do 85 odstotkov vode. Zato ima vsako pomanjkanje vode v našem telesu hude posledice.
Kemično je molekula vode zelo preprosto sestavljena: iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika. Morda je prav zato izvrstno topilo, v njej so raztopljene številne molekule mineralnih soli, razni ioni in hranilne snovi, in tudi transporter za odplavljanje odpadnih snovi. Voda je tudi okolje za veliko večino biokemičnih presnovnih procesov v celicah in zunaj njih. Večina teh poteka prav pri telesni temperaturi od 35 do 40 stopinj Celzija. Hkrati voda uravnava telesno temperaturo. Prav zaradi vseh teh lastnosti nekateri štejejo vodo za najpomembnejše hranilo.
-
MODA
Mnoge ženske pravijo, da je sestavljanje usklajene moške garderobe veliko enostavnejše. S tem se kot modna svetovalka ne strinjam popolnoma. Moška moda se prav tako spreminja, še najmanj pa velja dejstvo, da je dobro vse, kar oblečete ali sestavite.
Zato je pomembno, da izberemo oblačila, ki jih med seboj lahko kombiniramo, in naslednjo sezono le dokupujemo ali nadomestimo že ponošena. Tudi če niste modni navdušenec, je pomembno, da tisto, kar izberete, ohranja sodobnost. Na fotografijah so kombinacije za dva značilna sloga oblačenja.
Samovzdrževanje, prva pomoč in rehabilitacija
Zdravje rekreacija
Če prikazane vaje vključite v vsakdanjo rutino, se boste laže gibali. Če jih naredite pred težjimi deli in po njih, vam bodo pomagale odpravljati zakisanost in zakrčenost mišic in veziv ter pripomogle k sprostitvi ter boljšemu spancu. V primeru gibalnih omejitev zaradi poškodbe ali bolezni pa boste ob njihovi uporabi lahko veliko hitreje napredovali in samostojno uspešno opravljali vsakdanje obveznosti.
Priporočam, da vsako vajo ponovite tolikokrat, da jo lahko še naredite prijetno. Nato si privoščite odmor za sprostitev in potem vajo ponovite še enkrat.
Pri vegetarijancih večje tveganje za zlom kolka
Zdravje
Zlomi kolka močno vplivajo na kakovost zdravja starejših, so pa tudi velik zdravstveno-finančni problem. Britanski raziskovalci ugotavljajo, da uravnotežena prehrana pripomore k zmanjšanju tveganja za tovrsten zlom.
Raziskovalci Univerze v Leedsu v Veliki Britaniji so spremljali podatke iz britanske Biobanke za pojavnost zloma kolka pri 413.914 ženskah in moških z različnimi prehranskimi navadami. Razdelili so jih v štiri skupine: v prvi so bili tisti, ki so jedli meso najmanj petkrat tedensko, v drugi tisti, ki so jedli meso redkeje, v tretji tisti, ki so jedli samo ribe, in v četrti vegetarijanci.
-
Dobro počutjeseptember '23Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda
Osemdesetletna bralka Veronika piše, da jo že nekaj let poleti srbi koža na obrazu, najbolj ob robu lasišča. Občuti drobno pikanje, srbenje, koža tudi peče, sicer pa ni vidnih znakov. Srbenje jo zelo moti, saj vzbuja slabo počutje in nerazpoloženje. Ne more ugotoviti, ali je vzrok hrana, sonce ali vročina. Zanima jo, ali obstaja kakšno sredstvo, ki bi ji težavo vsaj olajšalo.
Koža ljudi v zrelih letih je tanjša, počasneje se obnavlja, zato je tudi občutljivejša za vse, kar bi jo lahko dražilo. Najverjetneje so vaše težave posledica preobčutljivosti za sončne žarke, lahko tudi zaradi povečanega potenja. K težavam na robu lasišča lahko pripomore tudi nekoliko povečano delovanje žlez lojnic. Podobne težave lahko povzroči tudi uporaba premastnih negovalnih krem in mazil, tudi zaščitnih krem pred UV-žarki ali uporaba neprimernih pokrival.
Pogosti želodčni težavi, ki ju lahko lajšamo z antacidi
Dispepsija je pogosta ponavljajoča se motnja pri prebavi hrane, ki se največkrat kaže kot občutek polnosti želodca, napihnjenosti, pekoče bolečine ali zgage, pogosto te simptome spremlja tudi neprijetno spahovanje. Občasno za dispepsijo in refluksom trpi od 20 do 35 odstotkov posameznikov. Vzroki so lahko refluksna bolezen ali vnetje želodčne sluznice ali dvanajstnika, zelo redko pa je lahko vzrok dispepsije tudi rak na želodcu.
Velikokrat, predvsem pri mlajših pacientih, pa gre lahko le za funkcionalno motnjo brez dejanskega bolezenskega stanja. V dispeptične težave lahko vodi tudi okužba posameznikov z bakterijo Helycobacter pylori, kar pa še ni popolnoma dokazano, saj je okužba s to bakterijo zelo pogosta (do 30 odstotkov posameznikov) in gre mogoče za naključno povezavo. Prav tako lahko dispepsijo povzročijo nekatera zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina ter alkohol in močno začinjena hrana.
