-
Kašelj je pomemben obrambni mehanizem telesa, katerega namen je čiščenje dihalnih poti. Gre za fiziološki mehanizem in v normalnih nebolezenskih pogojih človek enkrat do dvakrat na uro podzavestno zakašlja in tako izkašlja sluz, ki v spodnjih dihalih neprestano nastaja. Tako pa izkašlja tudi prašne delce in druge nečistoče, ujete v sluz, ki so v pljuča zašle z dihanjem.
Pri boleznih spodnjih dihal ima kašelj prav tako čistilno funkcijo. Glede na trajanje kašlja ločimo akutni kašelj, ki po definiciji traja do tri tedne in se pojavlja predvsem ob prebolevanju viroz oziroma blažjih bronhitisih (virusne ali bakterijske etiologije), ter kronični kašelj, ki traja osem tednov ali več in je pogosto posledica kroničnih bolezni spodnjih dihal. Seveda lahko akutni kašelj traja tudi kakšen teden dlje, če je šlo za hujši potek bronhitisa ali pljučnico.
Najprej diabetes, potem pa še infarkt
Zdravje
Ko sta znanstvenika Banting in Best leta 1921 odkrila hormon inzulin, se je začela dirka za življenje. Po vsem svetu so starši otrok z diabetesom tipa 1 poskušali priti do čudežnega zdravila, tiste motne rjavkaste brozge iz zmletih pasjih trebušnih slinavk, ki je reševala življenja. V Toronto, kjer sta izumitelja delovala, so romale prošnje za prednostno obravnavo, inzulina pa je bilo na začetku na voljo le v omejeni količini.
Vendar se je farmacevtska industrija zelo hitro odzvala, in potem ko je bil patent prodan za simbolično ceno en dolar, je skoraj hkrati stekla proizvodnja v Ameriki in na Danskem.
Fizična aktivnost varuje pred rakom
Zdravje
Številne raziskave, narejene po vsem svetu, so nakazovale možnost, da je fizična aktivnost pomembna za preprečevanje nastanka raka, prav tako pa tudi za dobo preživetja bolnikov z rakom.
Zato so se znanstveniki na čelu z ameriško epidemiologinjo in raziskovalko Anne McTiernan lotili sistematičnega pregleda 45 raziskav, kjer so skušali najti skupne točke v rezultatih več sto epidemioloških raziskav, v katerih je sodelovalo več milijonov ljudi. Potrdili so močno povezanost med najintenzivnejšo fizično aktivnostjo in tveganjem za pojav raka na mehurju, dojki, debelem črevesu, maternici, ledvicah in želodcu ter za adenokarcinom požiralnika. Ugotovili so, da se znižanje tveganja za nastanek teh rakov pri ljudeh z intenzivno telesno dejavnostjo giblje med desetimi in 20 odstotki.
-
Moda
Če boste najdražji kos oblačila iz svoje omare, kar je običajno zimski plašč, izbirali s premislekom, se bo v omari lahko obdržal kar nekaj sezon. Posebej s premislekom izberite dolžino, saj je od le-te odvisno, kako bo v celoti videti vaša postava. V ponudbi so plašči krajše dolžine kot tudi takšni, ki segajo skoraj do gležnjev.
V barvni paleti plaščev boste našli obilo naravnih bež odtenkov, klasičnih sivo črnih, modrih in jesenskih barv s poudarkom rumene, olivne in bronaste. Poleg teh ne manjka tudi rdeče, rožnate in vijoličaste. Z živahnimi barvami si boste prav gotovo popestrili jesensko-zimske dni.
Moški, bodite pozorni na svoje zdravje
Povečana prostata je pogosta težava moških po 45. letu starosti, ki se kaže zlasti kot pogostejša potreba po uriniranju in upad spolne funkcije.
Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja moško sečnico. Njena glavna naloga je, da tvori poseben del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča iz mehurja. Zaradi njene dvojne naloge so znaki težav s prostato tako spolne motnje kot motnje uriniranja. Težave so lahko posledica povečanja prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitisa (bakterijske okužbe) in raka prostate, ki je četrta najpogostejša bolezen pri moških. V primeru hujših težav je zato vsekakor potreben obisk pri zdravniku. Najpogostejša je benigna hiperplazija prostate, ki se pojavi po 45. letu in prizadene 50 odstotkov moških nad 50. letom ter kar 90 odstotkov moških nad 80. letom. Vzrok je povezan s spremembami v ravnovesju hormonov. Koncentracija testosterona v krvi se zmanjša, koncentracija drugih hormonov pa poveča, kar spodbuja rast celic v prostati.
-
Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.
Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.
Ali je res, da se dobro blago samo hvali?
Psihologija
Velika večina Slovencev je trdno prepričana, kako zelo resničen je omenjeni pregovor. Tudi sama se strinjam z njim, ko govorimo o materialnih stvareh. Nikakor pa ne drži za ljudi. Odrasli namreč lahko otroku povzročimo veliko rano s tem, ko pričakujemo, kako bo sam »vedel«, kdaj je vse naredil prav in kdaj ga je polomil.
Generacije naših staršev, starih staršev so bile vzgojene drugače kot novodobni otroci. Otroci pred 50 leti in več niso bili center družinskega življenja, tudi starši se niso povečali vzgoji otrok na način, kot to počno danes. Otroci pa niso le pomanjšani odrasli, ampak so brez pozornosti, nege, zaščite odraslih povsem nemočni, zato so se v odnosu z njimi pripravljeni zelo prilagoditi.
-
Rekreacija
Redna krepitev telesa je koristna in nujna. Omenjeno se lepo odraža pri vseh, ki to že počnejo in na ta način laže prenašajo tudi kakšno neprijetnost. Dve pomembni vaji sta danes namenjeni krepitvi moči celega telesa in kot taki priporočljivi za čisto vsakdanjo rabo. Rezultati ponovitev petkrat na dan se zelo hitro odrazijo tudi v izboljšani telesni drži.
Domača klopca iz palet je lahko narejena na različnih višinah, kot stopnice, in je primeren in varen vadbeni pripomoček. Če jo še grobo obrusite, polakirate in nanjo namestite mehkejše blazine, je prijetna tudi za sedenje, lahko pa celo kdaj nadomesti ležišče.
Bolj varno zdravljenje z osebno kartico zdravil
Zdravje
Brezšivna skrb se imenuje brezplačna storitev, ki jo magistri farmacije v lekarnah in bolnišnicah za varnejše zdravljenje z zdravili nudijo ljudem, ki sočasno jemljejo več zdravil. Gre pravzaprav za pogovor, ki lahko odpravi tudi kakšno morda usodno napako.
Izraz brezšivna skrb izhaja iz angleškega seamless care in bolniku omogoča neprekinjeno oskrbo z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. V lekarni se predhodno naroči na pogovor, nato pa skupaj s farmacevtom pregledata seznam zdravil, ki jih je dobil od osebnega zdravnika in različnih specialistov. Tako farmacevt ugotovi, ali bolnik pozna vsa svoja zdravila, ali so ustrezna za njegove bolezni, jih jemlje pravilno in v predpisanih odmerkih oziroma ali vsa zdravila dejansko potrebuje. Poizve tudi, ali uporablja medicinske pripomočke in ali jemlje dodatna prehranska dopolnila ali zdravila, ki jih je mogoče dobiti brez recepta, saj lahko zaradi morebitnega součinkovanja pride do težav.
-
Medzobne ščetke za boljšo higieno
Neustrezna ustna higiena povzroča nastanek kariesa, vnetje dlesni in lahko vodi v parodontalno bolezen in izgubo zob, opozarjajo zobozdravniki. Ni dovolj, da si dvakrat na dan rutinsko zdrgnemo zobe, pač pa moramo redno uporabljati tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov. To sta zobna nitka in medzobna ščetka ustrezne velikosti. V neočiščenih medzobnih prostorih se nabirajo bakterije v obliki mehkih zobnih oblog, ki se sčasoma strdijo v zobni kamen, povzročajo vnetje dlesni in lahko napredujejo v resno bakterijsko okužbo. Ko opazimo, da postajajo dlesni temno rdeče, občutljive in ob ščetkanju zakrvavijo, je treba takoj k zobozdravniku. Pomembno je, da med čiščenjem zob z mehko ščetko masiramo tudi dlesni, da hrano žvečimo, torej ne jemo le mehke hrane, uživamo čim manj sladkarij in nam zobozdravnik redno odstranjuje zobni kamen. Vnetje dlesni se lahko še hitreje razvije ob hormonskih spremembah, pri sladkorni bolezni, levkemiji, zaradi kajenja in uživanja nekaterih zdravil.
