-
Slovenci povezujemo besedo piknik s peko mesa na žaru. Napak! Piknik pomeni družabno prireditev na prostem, pa tudi kosilo ali malico na prostem, in to s hrano, ki smo jo prinesli s seboj. Tako pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika in z zapisanim povsem soglašam. Piknika nikoli ne povezujem le s peko mesa na žaru ter s krožniki in priborom za enkratno rabo, ampak veliko bolj romantično - s košaro, prtički, krožniki in kozarci v njej, pa s hlebcem še toplega kruha, kako salamo ali sirom, z malo redkvic in domačim jabolčnim sokom ali s...
-
Predstavljamo še nekaj sadežev iz jugovzhodne Azije, ki so za naš evropski okus dokaj eksotični, so pa odličen vir antioksidantov in drugih organizmu koristnih snovi. Durian ne zaide prav pogosto na police evropskih trgovin. Zato si ga vsekakor privoščite, če se vam kdaj ponudi priložnost! Nekatere sicer odvračata njegov močan vonj in nenavaden okus, doda če se ga navadite, vam ga ne bo nikoli dovolj. Durian je velik kot srednje velika lubenica, je rumeno-zelene barve, debela lupina pa je bodičasta, tako da ga je treba kar previdno prijeti.
-
Sadne košarice V skledo stresemo 250 g masla, 200 g sladkorja v prahu, 500 g moke, štiri rumenjake, dodamo štiri žlice mleka ali kisle smetane in hitro zgnetemo krhko testo. Oblikujemo hlebček, ga zavijemo v folijo in pustimo eno uro počivati na hladnem. Spočito testo razvaljamo med dvema plastema folije ali razrežemo na tanke rezine in z njimi obložimo majhne, namaščene modelčke za pito. Testo nekajkrat prebodemo z vilicami in pečemo približno 12 minut pri 180 stopinjah, da zlato porjavijo. Iz modelčkov jih vzamemo šele ohlajene.
Z barvami nad aprilsko sivino!
Krepko smo že zakoračili v pomlad in na trgovskih policah lahko že nekaj tednov občudujemo pomladna oblačila in dodatke. Očem se prav prileže nekaj več barve in svežine, saj smo se že kar naveličali mrzlih dni. Vendar zna biti april tudi muhast in bodo vrhnja oblačila še vedno aktualna.
Če tega še nismo storili, je zdaj pravi čas, da naredimo inventuro med oblačili v omari, saj tistih zelo toplih ne bomo več potrebovali. Nadomestili jih bomo z oblačili za prehodno obdobje.
Barve letošnje pomladi
Pravzaprav ni barve, ki je letos ne bi smeli nositi. V mislih imam tiste živahnejše in ne le črne in sive. Naj predstavim letošnje odtenke, svoje želje pa boste seveda morali uskladiti s ponudbo.-
Vsak dan slišimo neprijetne novice, da je ta ali oni znanec zbolel za nevarno boleznijo, da so mu jo odkrili pozno, da je povzročena škode že precejšnja ali celo, da so mu šteti dnevi. Da se to ne bi zgodilo, je pametno svoje zdravstveno stanje nadzorovati. Moderna medicina je usmerjena v to, da zdravi ljudi, pri katerih so se pokazali znaki bolezni. Tisti, ki so videti zdravi ali nimajo nobenih zdravstvenih težav, so zanjo zdravi. Pa vendar to ni res, kot vsi vemo. Pri raku, denimo, bolezen pogosto odkrijejo šele, ko je že precej razvita.
ZDRAVJE kratke novičke april 2012
Moške ogroža rak, ženske srčne bolezni Sodeč po raziskavi o zdravju Slovencev, smo še kar zadovoljni z njim, pa tudi z našim zdravstvenim sistemom. Pri tem so moški bolj optimistični kot ženske. V telefonski anketi, ki jo je opravilo podjetje Phillips, je sodelovalo tisoč oseb, starih od 16 pa do 90 let. Slaba polovica vprašanih ni zaskrbljena zavoljo zdravstvenih težav, preostale pa najbolj skrbijo izguba vida, bolezni gibal in debelost (posledično nevarnost kapi).
-
Se tudi vam dogaja, da med potjo v mesto razmišljate, ali ste zaklenili vrata ali ugasnili pečico; neuspešno iščete ključe ali očala, čeprav ste jih še ravnokar imeli v roki, srečata znanega človeka, pa se ne morete spomniti njegovega imena. Ali kdaj pozabite, kakšen je bil namen vašega opravka? Nič nenavadnega, to se dogaja mnogim ljudem. Vsakdanje življenje zahteva, da si zapomnimo vrsto drobnih, a pomembnih stvari, spomin pa nam, da delo opravimo in izboljšamo svojo učinkovitost.
Poskrbimo tudi za možgane Možgani so za večino ljudi nekaj samoumevnega, nekaj, česar ne vidimo, kar ne boli in kar deluje kot dobro podmazan stroj. Dokler se ne zavemo, da nekaj ni v redu, da preveč pozabljamo, da smo raztreseni, da imamo težave s koncentracijo ali pa se pojavijo še druge motnje. Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, katerih skrb so različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, spet druge pri orientaciji in čutnih zaznavah.
-
Po štiridesetem letu začne očesna leča počasi izgubljati prožnost. To se pokaže tako, da na blizu, torej pri branju, šivanju itd., ne vidimo več tako dobro kot včasih. Takrat tudi tisti, ki prej niso potrebovali očal, gredo k oftalmologu, zdravniku za oči. »Večina ljudi po štiridesetem letu potrebuje očala za bližino. Sprva si mnogi pomagajo tako, da berejo z iztegnjenimi rokami, na soncu ali pri močni luči. Zaradi močnejše svetlobe se zenici zožita in ostrina se takrat nekoliko poveča,« povzame prim. mag. Dragica Kosec, dr. med.
-
Razmišljati o zdravju pomeni tudi razmišljati o življenju, o tej naši največji vrednoti! To smiselno dojamemo šele takrat, ko zbolimo, obnemoremo in nujno potrebujemo zdravniško pomoč. Ko ob različnih praznikih in dogodkih voščimo bližjim, jim predvsem ne pozabimo zaželeti dobrega zdravja. Zdravje omenimo tudi, ko ob različnih priložnostih nazdravimo ali pospremimo kihanje z željo - »Na zdravje!« Sleherni izmed nas bi se moral zavedati, da mora predvsem sam skrbeti za svoje zdravje, ga ohranjati in varovati.
-
Kako postaviti meje? Po pomoč je prišel šestinšestdesetleten moški. Pred dvema letoma se je upokojil in od takrat so se začele njegove težave le še stopnjevati. Problem je namreč v tem, da ljudem ne zna reči »ne«. Dokler je bil v službi, je še nekako šlo, zdaj pa je večinoma doma in žena pričakuje, da ji bo ves čas na voljo, da ji kaj naredi, pa tudi znanci in prijatelji se obračajo nanj, ker je vešč dela z orodjem in zna marsikaj postoriti. Ne razumejo pa, da bi se rad odpočil ter delal takrat, ko je tudi njemu do tega.
