V starosti je najhujša osamljenost
Mirko Repar z Dvora pri Žužemberka, ki bo julija letos dopolnil devetindevetdeset let, nikoli ni mislil, da bo dočakal tako lepo starost. Še vedno je čilega in bistrega duha in neverjetnega spomina. Tako je po njegovih pripovedovanjih lani pisateljica Ivanka Mestnik napisala knjigo z naslovom Dvor ob Krki. V zanimivo zapisani pripovedi spoznamo utrip življenja v zgornji dolini reke Krke, Dvorjane, pa težko življenje Suhokranjcev med obema svetovnima vojnama in družbene spremembe ter lepoto narave in pokrajine.
-
Šestdesetletno Vesno je med prazniki, ko je imela veliko dela s pomladanskim čiščenjem in kuhanjem dobrot, desno koleno tako bolelo, da je postala hoja po stopnicah naravnost neznosna. Ne da bi kdo od domačih vedel, je šla k zdravniku in prosila za zdravila proti bolečinam. Zdravnik je recept napisal brez oklevanja, saj so bolečine v sklepih, zlasti kolenskih, pri starejših ljudeh zelo pogoste. Vendar je ena sama tableta pri Vesni povzročila pravcato revolucijo v prebavilih.
Ne EMŠO, kakovost in življenja šteje
Kdaj je človek star? Ne, ko to določi njegov EMŠO, marveč, ko je sam prepričan, da je (pre)star za vse, kar je počel v mladosti. Starost se začne in konča v glavi in tako si vsak po svoje predstavlja staranje in aktivno starost. Kaj sploh je aktivna starost, kako si jo je mogoče zagotoviti in na čem temelji? Najprej je treba posebej poudariti, da je starost podobno kot otroštvo, mladost in odraslost obdobje življenja. Če bi bila preveč naporna, neprijetna in neprijazna, torej pretežka za človeka, bi jo evolucija že izbrisala iz življenjskega...
Staranje lahko upočasnimo s hormonsko terapijo
Vsa živa bitja se starajo od rojstva naprej, čeprav človek bije bitko s sovražnikom, ki mu je ime »staranje«. Ta bitka pa zahteva zavezništvo med psiho in telesom, da se izognemo boleznim in odložimo svoj konec, kolikor je le mogoče daleč. Strategijo moramo osredotočiti na primerno prehrano (beljakovine!) in na redno vsakodnevno gibanje v kombinaciji s hormonsko korektivno terapijo. Veliko ljudi ne naredi nič za svoje zdravje ali si celo škodi; ne zazna prvih opozorilnih bolezenskih znakov in ne ukrepa, dokler se ne sooči s hudo boleznijo.
Nabiranje, shranjevanje in priprava zdravilnih rastlin
Za uporabo rastlin v zdravilne namene vedno nabiramo cvetove, liste, korenine, plodove in skorjo le v čistem okolju. Najbolje v gozdu ali tam, kjer ni velikih prometnih poti in prebivalci ne uporabljajo umetnih gnojil ter sredstev za zatiranje plevelov. Najboljši čas za nabiranje je v začetku cvetenja. Izjema so plodovi in korenine. Plodove pobiramo, ko dozorijo; korenine pa v času mirovanja, najbolje pozimi. Lubje je najlaže ločiti od lesa takrat, ko se začnejo po rastlini pretakati sokovi. Pravimo, da je skorja »muževna«.
-
»Zaupajmo življenju, ki je v nas. Vse preveč razmišljamo o tem, kaj drugi mislijo o nas, kakšen vtis bomo z določenim vedenjem naredili nanje.« Anselm Grün Rada sem v družbi starejšim od sebe. Vedno znova me česa naučijo, predvsem pa mi krepijo zavedanje, da je staranje nujen in smiseln razvojni pojav. Ob tem si vedno prikličem v zavest nadvse pomembno misel psihologa C. G. Junga, ki človekovo življenje primerja s potjo sonca. Seveda pa mora vsak izmed nas najti svojo pot.
-
»Komunikacija s samim seboj je vedno dobrodošla; če jo zmoremo izliti na papir, pa ima še toliko večje pozitivne učinke. Pisanje je lahko namenjeno nam samim; včasih pa se lahko nadaljuje tudi do umetnosti, ki jo želimo deliti. Vedno pa izhaja iz misli, čustev, spominov, globin, kar vse človeka razbremenjuje in odpira nova vrata v razumevanje sebe in življenja.« Tako je v knjigi Pisanje kot terapija zapisal Smiljan Trobiš, avtor 22 knjig; večina je pesniških zbirk, tri pa sodijo v sklop kreativnega pisanja, poleg omenjene še Kako naj povem...
-
V vseh življenjskih obdobjih nas kdaj doleti, da smo prisiljeni nekaj časa večinoma sedeti ali celo ležati. Zato se zahvaljujem bralki Ivani, ki se je oglasila z željo, da bi predstavila vadbo za vse njej podobne. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da pravilno dihamo, s čimer si povrnemo zelo veliko moči in energije. Popolno mirovanje je priporočljivo le v izjemnih primerih. Zato so tokratne vaje koristne za tiste, ki morajo le sedeti, pa tudi za babice in dedke, ki lahko vadijo z vnuki, saj so ti od težkih bremen vse prekmalu zviti kot...
Z vadbo Feldenkrais do boljšega počutja
Da smo si zagotovili biološko in socialno preživetje, smo v otroštvu privzeli določene vzorce vedenja in gibanja. Te navade so globoko zakoreninjene v našem živčnem sistemu in pogosto postanejo nefunkcionalne in neuporabne. Končni rezultat pa so moteni vzorci dihanja, omejena gibčnost sklepov in neprožna hrbtenica. Zato naše telo potrebuje temeljito prevzgojo. Tako je trdil dr. Moshe Feldenkrais, dr. fizike, inženir in znanstvenik, po katerem se imenuje vadba. Bil je aktiven atlet in inštruktor juda.
-
Čemaž, kopriva in redkev. Zanje velja rek iz naslova: bolj ko so pekoči, bolj so zdravi. Bržčas bi to veljalo še za druge pekoče rastline; za pekoče paprike, feferone ali čili to velja zagotovo. Toda veliko ljudi je prepričanih nasprotno in doslej, žal, marsikomu nisem mogla dopovedati, da so pekoče snovi dobre in zdrave za prebavo. Seveda se moramo vprašati, zakaj so pekoče rastline zdrave. Že nekaj zdravnikov mi je reklo, da bi morali koprive vedno nabirati z golo roko, saj pekoča snov, ki je v njih, histamin z acetilholinom, izboljšuje...