Drobne zanimivosti iz psihologije naj nas vodijo k razmišljanju o sebi, svoji prihodnosti in odločanju, da bi laže sprejeli pozitivna gledanja na nekatere nove okoliščine. Napaberkovala sem jih ob prebiranju izsledkov psihološke stroke. Vsi si želimo, da bi bili tudi v poznih letih relativno zdravi, da bi ohranili zanimanje za okolje in si smiselno razporedili prav vsak dan. Da bi nam to uspelo, je odvisno od mnogih dejavnikov: od zdravja, izobrazbe, finančnih sredstev, vplivov in doživetji iz otroštva.

Tokratne vaje so nadaljevanje v prejšnji številki opisanih vaj za tiste, ki so zaradi bolezni ali poškodbe prisiljeni le sedeti. So malce zahtevnejše, a izjemno učinkovite. Ker pa so pravi »blagor« za hrbtenico, priporočam, da jih osvojite prav vsi in jih naučite tudi najmlajše. Priporočilo, ki si ga kaže zapomniti, pa je, da vaje delajte pravilno, kot je opisano, ter lastnem občutku in s povezanim dihanjem skozi nos. Sedite na tla. Kolikor je le mogoče, vzravnajte hrbtenico, nogi v kolenih pokrčite in jih z rokama močno objemite.

Ne glede na starost ali letni čas je hoja eden najpreprostejših, najučinkovitejših in najzanimivejših načinov, da nekaj storimo za izboljšanje ali ohranjanje svojih psihofizičnih sposobnosti in zdravja ter da pridemo od tu, kjer smo, tja, kamor želimo. Hodimo ko gremo po opravkih, na sprehodih in izletih, zato sodi v mnogih pogledih med najbolj preprosto, najcenejšo in posledično najpomembnejšo telesno dejavnost. Je tudi odlična in vsem dostopna preventiva zoper pomanjkanje gibanja, sklerozo, osteoporozo, depresijo, živčnost in stres.

Sladkor je razmeroma mlado sladilo in je nadomestil med, ki je bil skozi stoletja tradicionalno sladilo. Še pred pol stoletja je pri nas veljal za skoraj pravo bogastvo. Za kilogram belega sladkorja so morale kmečke žene prodati ali zamenjati vsaj pet kilogramov fižola, zato je bila sladka potica za praznik pravo razkošje. Dandanes je sladkorja na pretek in marsikdo si ga privošči v prevelikih količinah, kar pa škodi zdravju. Ste se kdaj vprašali, zakaj po nekaterih slaščicah ne moremo dobro misliti? Krivec za to je pogosto prečiščeni beli...

Dela na vrtu v juniju zagotovo ne zmanjka. Ko končno ugotovimo, da smo za nekaj časa uredili vrt, si vnuk zaželi hišico na drevesu, vnukinja pa, da jo dedek v samokolnici prevaža naokoli, za nameček nas prijatelji naslednji dan vabijo na izlet v hribe. Da bomo laže kos vsem naporom, poskrbimo za ustrezno podporo v hrani. Človekov organizem sestavljajo celice, ki so kot nekakšne majhne tovarne. Vanje vstopajo surovine, iz njih pa prihaja energija (z energijo bogate molekule) in različni izdelki (protitelesa, nov košček lasu, nohta, delček...

Marsikatera užitna rastlina neopazno uspeva na naših vrtovih, zato ne bo odveč, če nekatere od njih bolje spoznamo. Rogovilček. Rastlino z nazobčanimi listi in drobnimi, belimi cvetovi imamo pri nas večinoma za nadležen plevel. Toda neugledna rastlina je okusna in polna vitaminov in mineralov! Rogovilček med drugim vsebuje veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača! Razraste se na začetku poletja, ko ga najdemo na robu obdelanih njiv in vrtov pa tudi na travnikih. V izobilju ga je vse do pozne jeseni, ko liste uniči močnejša zmrzal.