Antibiotiki so kemijske spojine, ki uničujejo ali zavirajo rast bakterij ali gliv. Zdravnik nam jih predpiše za zdravljenje akutne bolezni ali okužbe, učinek njihovega delovanja pa se pokaže šele čez nekaj dni. Antibiotiki širokega spektra delujejo na veliko število različnih mikroorganizmov, antibiotiki ozkega spektra pa delujejo le na določeno vrsto.

Če želite, da bo antibiotik res učinkoval, ga morate jemati vedno ob isti uri in tako dolgo, kot je predpisal zdravnik. Tudi če se počutite dobro, nikoli ne smete sami prekiniti jemanja zdravil, sicer tvegate vnovičen izbruh okužbe.

Zdravila shranjujte vedno na istem mestu, da jih boste laže našli, označena naj bodo z imenom tistega, ki jih jemlje, in skupaj z navodili, kdaj in kako jih jemlje.

Imejte jih v suhem prostoru (kopalniške in kuhinjske omare niso najbolj primerne), izpostavljena naj ne bodo neposredni sončni svetlobi, previsoki ali prenizki temperaturi ali vlagi. Nekatera zdravila je treba hraniti v hladilniku, na kar vas bo opozoril farmacevt.

Če zdravil ne potrebujete več, ostalo pa vam je nekaj tabletk ali sirupa ali če ste našli doma zdravila, ki jim je pretekel rok trajanja, jih odnesite v lekarno, kjer imajo posebne  zabojnike za zbiranje odpadnih zdravil. Vsa zdravila (tablete, kapsule, svečke, kapljice, praški, kreme, sirupi) naj bodo zaprta v originalni embalaži (stekleničke, ovojnina), papirnato škatlico pa doma odstranite in odvrzite med star papir.

Usihanje kostne mase ali osteoporoza povzroča spontane zlome kosti, najpogosteje v predelu zapestja, kolka in hrbtenice; v končni fazi pa povzroča invalidnost. Rezultati novejših študij pričajo, da je osteoporoza, ki je do nedavnega veljala za obolenje žensk v menopavzi, vse bolj razširjena tudi med moškimi ter med mlajšimi predstavniki obeh spolov (od 30 leta dalje).

Vse večjo obolevnost med močnejšim spolom strokovnjaki predpisujejo predvsem kortizonski terapiji (zdravljenje s preparatom iz hormona nadledvične žleze) ter prekomernemu uživanju gaziranih in alkoholnih pijač, nezdravi prehrani in pomanjkanju gibanja, pa tudi kajenju.

Slovenija sodi po v umrljivosti zaradi samomora med bolj ogrožene evropske države. Samomorov je več med moškimi, med starejšimi, med osamljenimi, ločenimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, med ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, med alkoholiki in pa med socialno prikrajšanimi ljudmi na robu družbe. Strokovnjaki poudarjajo, da je samomor izrazito osebno dejanje in da se okoliščine, ki do njega pripeljejo, razlikujejo med posamezniki.

Številne samomore lahko preprečimo, če le zaznamo stisko ali če se nam bližnji zaupa. Takrat mu prisluhnimo in ga spodbujajmo v iskanju drugačnih rešitev za njegovo stisko. Žal pa mnogi molčijo o svojih težavah bodisi zaradi strahu, nevednosti, slabih izkušenj ali pa so prepričani, da tako ni nobene rešitve. Zato je dobro opazovati vedenje ljudi okoli nas. Vselej, ko se nam zazdi, da človek ni tak, kot smo navajeni, in ta spremenjenost traja več dni, ga povprašajmo po počutju. Ne bodimo vsiljivi, predvsem pa poslušajmo, kako se naš sogovornik zares počuti. Tudi če se sami znajdemo v stiski in imamo občutek, da ne najdemo izhoda, se izpovejmo komu. Pogovor res pomaga, razbremeni nas in pomaga razjasniti trenutno stanje in možne rešitve. Najslabše je molčati in trpeti v sebi.

Lasje težko prenašajo vročino, znoj, sonce, veter in klorirano vodo, kar nam tudi jasno pokažejo s spremembami svojega videza. Postanejo suhi, lomljivi, motne barve in naelektreni. Po različnih vremenskih preizkušnjah lasje potrebujejo intenzivno nego, ki jim bo povrnila prožnost, lesk in zdrav videz.

Za vitalnost in zdravo rast las lahko največ storimo s primerno vitaminsko prehrano, ki vpliva na zarodno plast lasu v lasišču. Ko las zraste iz lasnega mešička, je njegov vidni del zgolj poroženela luskasta plast, ki obdaja jedro. Za gladek in zdrav videz las se mora luskasta zunanja površina gladko prilegati jedru lasu, kar pa lahko dosežemo s pravilno kozmetično nego.