-
Sodobni raziskovalci, med njimi tudi psihologi, ki proučujejo človeka in medčloveško sožitje, ugotavljajo, da živimo v »družbi dolgega življenja«. Pred več desetletji so že 55 in 60 let stari ljudje veljali za zelo stare. Zdaj pa ženske v povprečju dosegajo 81 let, moški pa 76 let starosti. Seveda so te ugotovitve zgolj približne.
Za podaljšanje življenjske dobe se lahko zahvalimo več dejavnikom: predvsem je pomemben napredek medicine, večja zdravstvena osveščenost, boljše življenjske razmere in še marsikaj drugega. Zdajšnji, 60 let stari ljudje imajo pred seboj še približno tretjino ali četrtino življenja. Zato že govorimo o četrtem življenjskem obdobju.
Previdno in preudarno z zdravili
Uporaba zdravil zagotovo pripomore k boljšemu zdravju, k večji kakovosti življenja in k podaljševanju življenja. S tem, ko ne poznamo delovanja zdravil in z napačno rabo zdravil, zlasti če jemljemo več različnih hkrati, pa si lahko naredimo več škode kot koristi. Napačna uporaba zdravila je lahko v nekaterih primerih celo bolj nevarna, kot če ga sploh ne bi jemali.
S staranjem nastajajo spremembe, ki vplivajo tudi na zdravljenje z zdravili in lahko povzročijo hude zaplete. Zmanjša se, denimo, sposobnost presnavljanja zdravila, oslabljeno je delovanje ledvic, kar vpliva na izločanje zdravil iz telesa, slabšata se sluh in vid itd. Po drugi strani pa se z leti povečuje število obolenj; pri 65 letih ima približno 30 odstotkov ljudi ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov ima že dve kronični bolezni, pri starejših pa so te številke še višje. Zato se povečuje tudi poraba zdravil. Tako od 20 do 40 odstotkov starejših hkrati jemlje pet ali celo več različnih zdravil. Največ zdravil zdravniki predpišejo starejšim od osemdeset let.
-
Pa čeprav so tretji zobje iz umetnega materiala, jih je treba redno čistiti, saj se na njih prav tako kot na zobeh nabirajo zobne obloge.
Po vsaki jedi zobno protezo vzamemo iz ust in speremo z mlačno vodo, da z nje odstranimo ostanke hrane. Nato jo narahlo očistimo s krtačko z mehkimi ščetinami in s posebno zobno pasto. Navadna pasta za zobe ni priporočljiva, saj lahko poškoduje akrilno površino. Prav tako lahko zobno protezo poškodujejo tudi preveč trde krtačke za zobe. Zato je bolje, da uporabljamo posebne ščetke, namenjene čiščenju protez.. Pomembno je tudi, da temeljito očistimo del zobne proteze, ki pride v stik z dlesnimi. Medzobne površine najbolje očistimo z nitko ali s posebnimi krtačkami.
Preveč kilogramov ogroža zdravje
Telesno težo že od nekdaj povezujemo z zunanjim izgledom. A vsake oči imajo svojega »malarja« in kot so bile nekoč najlepše dame z baročnih fresk, nam zdaj naslovnice vsiljujejo lepoto (pre)suhih deklet. Res pa imata pri nas kar dve tretjini odraslih prekomerno težo in tudi debelosti je čedalje več. Pri tem pa že nastopi tveganje za različne bolezni.
Debelost je kronična bolezen. Zaradi kopičenja maščevja prihaja do motenj telesnih funkcij in procesov presnove. Maščobno tkivo namreč ni le pasivno skladišče odvečne energije, ampak predstavlja organ, ki z izločanjem hormonov, vpliva na delovanje procesov v telesu.
Nordijska hoja je idealna za vse generacije
Navdušencev nad nordijsko hojo je čedalje več po vsem svetu, saj ugotavljamo, da je mogoče hitro obvladati pravilno tehniko, pa tudi palici sta zlasti pri starejših ljudeh v pomoč pri gibanju.
Pri nordijski hoji uporabljamo dve, za to dejavnost posebej oblikovani palici, s čimer dosežemo, da se izdatno giblje tudi zgornji del telesa. Natančno usklajeno gibanje rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi aktivirajo skoraj vse naše mišice. Pri nordijski hoji se ramenska os zasuka v nasprotno smer od osi medenice. S tem pa še dodatno treniramo mišice nog in zadnjice, rok, ramenskega obroča, zgornjega dela prsnega koša, hrbta, vratne in trebušne mišice.
-
Ima takšna misel v naših zrelih in poznih letih sploh kak učinek, se boste vprašali. Toda sodobni psihologi mislijo drugače: človek je v svoji miselnosti toliko star, kot se počuti ne glede na kronološka leta in kakšna so njegova pričakovanja.
Nedavno mi je znanec, star 78 let, povedal: »Težko poslušam svoje vrstnike, ki nenehno tarnajo, da so stari, da nimajo več česa pričakovati. Ko jih opazujem, mi dajejo tudi na zunaj vtis, da so starejši. Sam res nisem več tako poskočen, kot sem bil pred leti, a sem prepričan, da lahko pozitivno vplivam na svoje misli in dejavnosti. Verjamem, da na ta način ostajam mlajši, kot sem po letih. To me ohranja tudi dokaj zdravega in vedrega. Smo pač to, kar mislimo, da smo.«
-
Lososova juha
(Lohikeitto, Finska)
Za 4 osebe potrebujemo:
1 file lososa (500 ali 600 g)
1,5 litra vode
1 kg krompirja
2 čebuli
2 dl smetane za stepanje
1-2 žlički soli
10 zrn popra
3 žlice sesekljanega kopra
50 dag maslaKrompir olupimo in narežemo na kocke. Čebuli narežemo na četrtine. V kozico nalijemo vodo ter dodamo poper, čebulo in narezan krompir. Zavremo in na majhnem ognju kuhamo približno 15 minut. File lososa narežemo na pet ali šest kosov. Krompirju v kozici dodamo smetano in večino sesekljanega kopra. Nato vanjo položimo kose ribe in kuhamo še približno pet minut. Dodamo maslo in juho okrasimo s preostalim koprom.
-
Pot na počitnice sredi poletne vročine je vedno stresna, tudi če imamo v avtomobilu klimo. Gneča na cestah nas spravlja ob živce, nepredvidljive situacije lahko povzročijo bruhanje, migrenske glavobole, pomanjkljiva higiena pa pripomore k driskam in podobnim nevšečnostim. Vse te drobne malenkosti, ki se utegnejo kopičiti, nam lahko pokvarijo dopustovanje.
Tokrat sem zbrala nekaj preprostih nasvetov, kako si lahko pomagamo s hrano in omilimo težave.
Bruhanje lahko zaustavimo s pitjem po požirkih rahlo oslajenega metinega čaja. To počnemo v kratkih presledkih ves čas vožnje. Čaj pomirja želodec in s tem zavira refleks, ki povzroči bruhanje. Toda pazimo: narobe je, če pijemo kamilični čaj, mleko in mlečne izdelke, saj spodbujajo bruhanje!
Poletni užitki za hladnejše dni
Prvih plodov na vrtu se vedno razveselimo, a jih je kmalu preveč. Zelo podobno je tudi pri sadju; preglavice nam povzroča zlasti jagodičje, ki sprva dremucka, nato pa plodovi dozorijo čez noč in vsi hkrati. Ni kaj, presežke je treba shraniti ali predelati. Navsezadnje tudi zato, da vemo, kaj jemo.
Uživanje svežega, sezonskega sadja in zelenjave z domačih krajev je najbolj zdravo. A s konzerviranjem si v mesecih, ko svežih živil nimamo na voljo, prav tako lahko zagotovimo neke vrste zdrav način prehranjevanja. Zlasti je smiselno hrano konzervirati takrat, ko je doma pridelka veliko, pozno spomladi, ko je, denimo, veliko jagodičja, ter poleti in jeseni, ko nam narava z obiljem sadja in zelenjave bogato poplača naše skrbno delo.
Da bo srce bilo v pravem ritmu
Srce je najbolj popularen organ v telesu, o njem se je spletlo veliko zgodb in pripisujejo mu najrazličnejše romantične lastnosti. Tehnično gledano, pa gre za črpalko, ki poganja kri po telesu in pri kateri lahko pride do okvar.
Govorimo le o enem, čeprav imamo levo in desno srce, ki pa se držita skupaj. Vsak del je sestavljen iz preddvora in prekata, srčne zaklopke pa so ventili, ki preprečujejo tok krvi v napačno smer. Kri iz velikih ven priteka v desni preddvor, od tam v desni prekat, v pljuča in nato v levi preddvor in levi prekat, ki jo iztisne v aorto in naprej po telesu. Za učinkovito delovanje se morajo deli srca krčiti v pravilnem zaporedju, za kar skrbi električni prevodni sistem. Bitja srca ponavadi ne čutimo in se ga zavemo šele tedaj, ko ne bije pravilno. A vsako občutenje razbijanja srca še ne pomeni, da gre za motnjo ritma.