Ali človek danes doživlja strah drugače kot nekoč? Temu vprašanju psihologi posvečajo veliko pozornosti. Ker je strah zelo pereče vprašanje, mu namenjam tokratno razmišljanje.

Pobudo za to so mi dali prispevki različnih »psiholoških novic«, ki mi jih pošiljajo prijatelji psihologi iz različnih krajev doma in na tujem. Zato sem jim zelo hvaležna.

Psihologi in drugi strokovnjaki so enotni v prepričanju, da ni nobenega življenja brez strahu. Zato je strah osnovno človekovo čustvo, ki ga deli tudi z drugimi živimi bitji. Še vedno pa ni povsem raziskano vprašanje, kako človek doživlja strah in kako ga uspešno premaguje.  

Ajdovi velikonočni želodci

Potrebujemo:

1 kg bele moke

3 do 4 dag kvasa

4 do 5 dl mleka

2 jajci

malo olja

sol

Za nadev:

25 dag ajdove moke

1 liter svinjske juhe

50 dag šunke ali suhega svinjskega mesa

5 jajc

5 dag masla ali margarine

3 dag kvasa

malo drobtin

Iz vseh sestavin zamesimo kvašeno testo, ga temeljito pregnetemo in postavimo vzhajat na toplo. Medtem zakuhamo v juho ajdovo moko, da dobimo gost močnik. Še vročemu primešamo jajca, dodamo drobno zrezano šunko ali suho meso ter po želji dosolimo. Počakamo, da se nadev ohladi. V ohlajeno zmes vmešamo vzhajani kvas in toliko drobtin, da postane lepo mazav. Nato postavimo nadev na toplo, da nekoliko vzhaja.

Po vsem svetu je čedalje več raka debelega črevesa in danke. Tudi v Sloveniji vsako leto odkrijejo najmanj 1400 novih primerov, največ bolnikov je starejših od 50 let, najbolj pa skrbi podatek, da več kot 80 odstotkov bolnikov pride k zdravniku zelo pozno, ko so rakasti zasevki že napadli druge organe. Zdravljenje tako napredovale bolezni pa je daljše in za bolnika veliko bolj naporno, poleg tega pa tudi ni možnosti za popolno ozdravitev. Če pa je rak odkrit v zgodnji fazi, je ozdravljiv! Res pa ta rak nima posebej značilnih znakov, zato je nujno redno opravljanje pregledov, če se morda v črevesju niso pojavili kakšni izrastki Pomembno je zlasti odstranjevanje polipov iz črevesja, saj se lahko iz njih v petih letih razvije tumor.

Spomladi smo pogosto utrujeni, ne da bi poznali vzrok za to. Ponavadi se kar sprijaznimo, češ da gre za pomladansko utrujenost, nujno posledico zimskih dni, ko smo se greli v toplih prostorih in nas je zmrazilo že ob pogledu skozi okno na zasneženo, mrzlo zimsko pokrajino.

V dobršni meri je res, da je pomladanska utrujenost posledica tega, da nismo bili dejavni, da se nismo kaj prida gibali na svežem zraku. Pa tudi tega, da smo jedli manj sveže zelenjave in sadja, da smo uživali zelenjavo, ki je bila pridelana v rastlinjakih, torej umetno vzgojeno, ki zato tudi nima dovolj hranil, ki jih človekovo telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Spomladi človeškemu telesu tudi bolj kot sicer manjka vitaminov in mineralov. Lahko pa se zgodi, da je utrujenost posledica kake resnejše bolezni, zato ne bo odveč, če si ogledamo, katere so te bolezni.

Kdor neguje ali je kdaj negoval bolnega ali ostarelega svojca, ve, da je to zelo zahtevna naloga. Pa ne le zaradi fizičnih naporov, ki pri negi bolnika, priklenjenega na posteljo, niso zanemarljivi. Pri sicer vsakdanjih opravilih se zastavlja veliko vprašanj in neznank. Tako včasih ne vemo, kako sploh pristopiti k bolniku, kako se lotiti nege, da ne bomo prizadeli bolnikovega dostojanstva. Lahko se zgodi, da kakega opravila preprosto ne obvladamo, če še nikoli nismo imeli opraviti s hromim ali dementnim bolnikom.

Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki nastane, ko telo ne tvori dovolj inzulina (tip 1) ali pa ga ne more ustrezno uporabiti (tip 2). Preveč sladkorja v krvi z leti pripelje do številnih zdravstvenih težav, najpogostejše so okvare velikih in malih žil, predvsem pa oči, ledvic in živčevja.

Sladkorna bolezen je najpogostejši vzrok za okvaro ledvic, pa tudi za kronično ledvično odpoved, na kar sta letos ob svetovnem dnevu ledvic, 11. marcu, še posebej opozarjali Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Zveza diabetikov Slovenije. Zaradi svoje zgradbe so ledvice zelo občutljive za povišano koncentracijo sladkorja v krvi. Diabetična ledvična bolezen se razvija počasi - po dvajsetih letih jo ima 80 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, že po desetih letih bolezni pa polovica bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Pogosta vzroka za odpoved ledvic sta tudi povišan krvni tlak (več kot 130/80 mmHg) in glomerulonefritis (vnetje drobnih ledvičnih filtrirnih enot glomerulov).

Pred nami so prazniki, ki jih neizogibno spremljajo šunka, pirhi in orehova potica. A preveč dobrega lahko škoduje in zaključek praznovanja pogosto spremljajo bolečine v trebuhu. S samodisciplino pri prehranjevanju pa lahko zmanjšamo možnost za slabo počutje in bolečine.

Večino bolečin v zgornjem delu trebuha povzroča želodčna kislina, ki je sicer normalno prisotna v želodcu, včasih pa nam lahko zelo zagreni življenje. Skupen izraz za skupino tovrstnih simptomov je dispepsija. Je zelo pogosta in pesti skoraj polovico ljudi. Težave občutimo kot bolečino ali nelagodje v zgornjem delu trebuha, kot zgago, slabost, spahovanje, občutek hitre sitosti, napenjanje ali celo bruhanje. Dispepsija sama po sebi ni bolezen, vzroki zanjo pa so številni. Tičijo lahko v boleznih prebavne cevi, v nekaterih sistemskih boleznih in tudi v jemanju nekaterih zdravil. V naboru bolezni s podobnimi simptomi so tudi žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke in maligne bolezni. Če ne gre za posledico drugih bolezni, so težave lahko funkcionalne in gre »le« za motnje pri krčenju želodca ali za preobčutljivosti njegovega živčevja.