-
(Caldo verde, Portugalska)
Za 4 osebe potrebujemo:
1/2 kg olupljenega moknatega krompirja
1 l vode
3 žlice oljčnega olja
1 drobno čebulo
25 dag zelenega ohrovta
manjši strok česna (po želji)
sol, sveže mlet črni poper
4 tanke rezine pekoče salame (po želji)
Krompir skuhamo v slani vodi. Nato ga odcedimo (tekočine ne zavržemo), pretlačimo in stresemo nazaj v vodo. Dodamo olje, sesekljano čebulo, česen in na tanke rezance narezan ohrovt ter zavremo. Juha naj vre od tri do štiri minute (pazimo, da ne razkuhamo ohrovta). Začinimo. Juho nalijemo v skodelice in po želji dodamo rezine salame.
Govedina s pirejem iz korenja, čebule in krompirja
(Hutspot met klapstuk, Nizozemska)
Za 4 osebe potrebujemo:
80 dag govejega mesa
10 dag masla
70 dag korenja
1 kg krompirja
70 dag čebule
jušno zelenjavo in začimbe
muškatni orešček, sol, poper,
3 l vode
V lonec damo meso, prilijemo vodo ter dodamo zelenjavo in začimbe za juho. Solimo in popramo. Ko zavre, kuhamo še dve uri. Korenje, čebulo in krompir operemo, olupimo, narežemo in skuhamo. Ko je zelenjava skuhana, jo odcedimo in pretlačimo. Zelenjavni pire razredčimo z govejo juho in ga začinimo z muškatnim oreščkom, poprom, soljo in maslom. Kuhano meso narežemo na rezine in postrežemo z zelenjavnim pirejem.
V mleku kuhana riba (s krompirjem)
(Piena cepta zivs (ar varitiem kartupeliem, Latvija)
Za 4 do 6 oseb potrebujemo:
1/2 kg ribe (skuša, ostriž, sardon ...)
14 dag zelenjave za okus (čebula, peteršilj, korenje)
260 g mleka
2 žlici olja
2 žlici kisle smetane
peteršilj ali koper
sol, poper
lovorov list
Ribo narežemo na kose. Čebulo narežemo na kolobarje, na grobo nastrgamo korenje in sesekljamo peteršilj. V ponev položimo plast ribe in nanjo plast zelenjave. Vsako plast pokapamo z oljem, solimo ter popramo. Prelijemo z vročim mlekom. Dodamo lovorov list in na majhnem ognju kuhamo od 10 do 15 minut. Ob koncu kuhanja dodamo kislo smetano. Ribo postrežemo s tekočino, nastalo pri kuhi in kuhanim krompirjem, posujemo jo s sesekljanim peteršiljem ali koprom.
-
(Carciofi alla napoletana, Italija)
Za 4 osebe potrebujemo:
8 artičok
2 stroka česna
10 dag izkoščičenih zelenih oljk
2 žlici slanih kaper
2 žlici svežega peteršilja
16 žlic oljčnega olja
sol, čili v prahu, limonin sok
Artičoke, ki smo jim odstranili zunanje liste, narežemo na kose in namočimo v vodi, okisani z limoninim sokom (da ne porjavijo).
V kozici segrejemo olje, dodamo česen in odcejene artičoke ter dušimo pet minut, da se artičoke zmehčajo. Odstranimo česen in artičokam dodamo oljke, sol, čili, kapre ter malo vode. V napol pokriti kozici na zmernem ognju kuhamo približno 20 minut. Če je treba, dolijemo še malo vode. Potresemo s peteršiljem. Pustimo, da se jed malo ohladi in postrežemo.
-
(Bayerische Creme, Nemčija)
Za 4 osebe potrebujemo:
2 jajci
10 dag sladkorja v prahu
0,25 l mleka
25 dag sladke smetane
30 dag malin
3 liste bele želatine
vanilijev sladkor
Iz rumenjakov, polovice sladkorja v prahu, mleka in vanilijevega sladkorja pripravimo kremo, jo vlijemo v lonec in segrejemo. Želatino namočimo po navodilih na embalaži in jo dodamo vroči kremi. Pustimo, da se krema ohladi in strdi. Beljake in smetano ločeno stepemo in primešamo kremi. Maline skupaj s preostalim sladkorjem v prahu pretlačimo in precedimo. Polovico kreme položimo na dno sklede, čez naložimo pretlačene maline in prekrijemo s preostalo kremo.
-
Toplejši meseci, ki so pred nami, lahko razgalijo nekatere pomanjkljivosti na telesu, ki smo jih pozimi uspešno skrivale pod oblačili. Kaj torej še lahko storimo, da bomo neobremenjeno oblekle tudi kopalke?
Mišice in koža po telesu v zrelih letih res niso več tako čvrste in napete kot v mladosti, a je z redno vadbo vendarle mogoče marsikaj popraviti, posebno, če vadbo kombiniramo z ustrezno prehrano in nego. Pomanjkanje hormonov v zrelih letih nam uspehe sicer nekoliko upočasni, ne pa tudi prepreči.
-
Savina Vybihal
... med sprehodom, po delu na vrtu, po hoji v gore ali kar tako. Uporabite lahko navadno, gladko palico ali daljšo kuhalnico, manjšo in lažjo motiko z daljšim ročajem ali pohodne palice. Rezultat tokrat predstavljene vaje je sproščeno in poravnano telo ter boljša volja.
Doslej smo se naučili vaj hitrega in lažjega prilagajanja različnim vremenskim in drugim razmeram in verjamem, da ste jih že (p)osvojili. Ob vsakodnevnih obremenitvah pa so še posebej dobrodošle vaje, ki nam pomagajo ohranjati in še izboljševati čim bolj vzravnano držo in iztegnitev hrbtenice. Ta centralni steber telesa je treba ohranjati čim bolj gibljiv in močan, pred tem in še posebej po različnih obremenitvah pa ga je treba najprej sprostiti in razbremeniti ter poravnati. Vse to nam omogoča tokratna enostavna vaja.
Sprostitev, raztezanje in krepitev ...
Savina Vybihal
Kot vedno vas najprej usmerjam v pravilno dihanje. Preden začnete z vajami, desetkrat enakomerno in umirjeno vdihnite in izdihnite skozi nos. Ob tem sedite ali stojte z vzravnano hrbtenico, sproščenimi rameni in nogami, ki naj bodo rahlo narazen ter trdno v stiku s tlemi.
Pretegovanje, raztegovanje in, če hočete po otroško, zviranje. Njegovo blagodejnost ste naši redni rekreativci že večkrat preizkusili. To pa je tudi razlog, da ga spet omenjam. Strokovnjaki namreč pritrjujejo, da je vajo dobro ponavljati najmanj 3 tedne ali 3 mesece, in to vsak dan ter po možnosti ob istem času, da jo resnično začutimo in spoznamo njeno pravo vrednost. Za tovrstno preverjanje učinkov je zviranje ravno pravšnje.
-
V zrelih letih je upočasnjeno delovanje kožnih celic, pravzaprav je zmanjšana intenzivnost njihove zamenjave. Upočasni se tudi nastajanje kolagena in elastina, vezivno tkivo slabi, koža se tanjša, postaja bolj suha in izgublja čvrstost in kaže izrazito pomanjkanje vlage in maščobe. Vse našteto je v zimskem času še izrazitejše, zato koža potrebuje učinkovito in celovito obnovitveno nego. To pomeni, da intenzivno kozmetično nego kombiniramo tudi s pravilno prehrano in z vitaminskimi dodatki.
-
Previsok krvni tlak dolgoročno vpliva predvsem na nastanek bolezni srca in ožilja, ki so vzrok kar za polovico smrti pri nas. Je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta, srčne odpovedi in odpovedi ledvic. Tudi blago zvišane vrednosti krvnega tlaka povečujejo možnosti za nastanek omenjenih posledic.
Povišan krvni tlak v arterijah imenujemo arterijska hipertenzija. Včasih gre za posledice drugih bolezni (»sekundarna hipertenzija«), v veliki večini primerov pa vzrokov ne odkrijemo in tako govorimo o »primarni« ali »esencialni« hipertenziji. Ker v začetni fazi ne občutimo nobenih težav, lahko hipertenzijo upravičeno imenujemo tudi »tiha ubijalka«.