Najpogostejši vzrok za bolečino v hrbtu so degenerativne spremembe medvretenčnih ploščic, ki so posledica nepravilnega obremenjevanja hrbtenice. Spremembe na ploščicah se pojavijo že v mladosti in se z leti le še stopnjujejo. Bolečine lahko izvirajo tudi iz hrbtnih mišic, notranjih organov (denimo ledvic, maternice itd.), lahko so posledica zlomov vretenc, zožitve hrbteničnega kanala, bolezni ožilja in pritiska na živčne korenine. Včasih je vzrok za bolečine v hrbtu tudi psihogen. Zaradi tega moramo pred začetkom zdravljenja določiti pravi vzrok za bolečino, saj se spričo številnih možnih vzrokov načini zdravljenja med seboj zelo razlikujejo.

 

Recepi je iz knjige 365 dni v kuhinji/ Jesen

Za 3 osebe potrebujemo:

30 dag šampinjonov ali kukmakov

žlico limoninega soka

50 dag krompirja

sol in beli poper

sveže naribani muškatni orešček

20 dag sladke smetane

15 dag mocarele

šopek peteršilja

 

Priprava:

 

Andreja Širca Čampa

Uravnotežena prehrana je tista, ki nas nahrani, varuje naše zdravje in, kadar je to potrebno, sodeluje v boju z boleznijo. Ni »dobrih« in »slabih« živil, poznamo le dobro in slabo prehranjevanje. Manjše spremembe v prehranjevalnih navadah vodijo k velikim spremembam v zdravju.

Tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji revije povečujejo svoje naklade z objavljanjem nenavadnih diet, vse več je knjižnih uspešnic o uspešnem izgubljanju telesne mase. Glavnina objavljenih diet, ki pa, žal, dosežejo zelo širok krog populacije, je osredotočena na izboljšanje estetskega videza uporabnika in ne v izboljšanje njegovega dejanskega zdravstvenega stanja ter v preprečevanje kroničnih obolenj, povezanih z motnjami metabolizma zaradi povečane telesne mase ali debelosti.

 

Slavica Pogačnik -Toličič

Z neizmerno naglico so mimo nas oddrveli poletni meseci. Pravijo, da dopustniški. Vsak jih je po svoje doživljal in vsak je našel sebi primeren način ... Tudi večina upokojencev, čeprav nekateri zatrjujejo, da imamo vsak dan dopust.

Kar nekaj znancev mi je zagotovilo, da jim je bilo najlepše doma! Odpadlo je nekaj vsakdanjih skrbi, kar je pripomoglo k dobremu odnosu do sebe in drugih in k bolj učinkovitemu delu. Sprejemali so odločitve o svojih čustvih in sposobnostih za osebno izpolnitev, denimo: živel bom mirno, privoščil si bom drobne užitke, poskušal bom čimbolj izkoristiti vsak trenutek življenja, takega, kakršno je ...

 

M. K.

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni. Leta 1995 je bilo na svetu 130 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo, lani jih je bilo že 246 milijonov, njihovo število pa še kar narašča. Največ ljudi prizadene sladkorna bolezen tipa 2.

Sladkorna bolezen tipa 2 se večinoma pojavi v zrelih letih. Čeprav diabetes sam po sebi ni deden, pa je dedna nagnjenost k tej bolezni. Zelo verjetno je, da bo nekdo, čigar mati ali oče sta imela sladkorno bolezen, v starosti tudi sam zbolel. To je v dobršni meri odvisno tudi od življenjskega sloga, prehrane in gibanja, pravzaprav pomanjkanja gibanja. Človek lahko zboli za sladkorno boleznijo veliko pozneje, če upošteva pravila zdravega življenja. Enako velja za napredovanje bolezni in nastanek zapletov. Zdrav življenjski slog pomeni primerno telesno težo, zdravo hrano (sadje, zelenjava, malo maščob in sladkorja, malo rdečega mesa, več rib, za pijačo pa voda) in redno telovadbo vsaj pol ure na dan.

 

P. G.

Menopavza je tema, o kateri v zadnjih letih govorimo vse več. Večina žensk bo obdobje menopavze preživela še v aktivni delovni dobi, zato je pomembno vedeti, kaj se v tem času dogaja z našim telesom. Boljša obveščenost tudi pomeni, da znamo ženske poiskati pomoč, če se pojavijo resnejše težave. Vemo namreč, da gre za normalne pojave, ki jih je mogoče v marsičem olajšati.

Rdeča kaša z vaniljino omako

Za 4 - 6 oseb potrebujemo:

800 g mešanega svežega jagodičja (robide, maline, ribez, jagode, borovnice)

¼ l rdečega vina (ali nesladkani sok, npr. iz črnega ribeza)

50 g sladkorja

dolg kos lupine neškropljene limone

3 žlice jedilnega škroba

Andreja Širca Čamp

V tokratnem prispevku se bomo osredotočili na posamezne obroke v dopustniških dneh, da zaradi »težke« hrane ne bomo še teže prenašali vročino.

Prihaja poletje, čas dopustov in čas visokih temperatur. Še dobro, da se naša prehrana spreminja tudi z letnimi časi. Spomladi smo komaj čakali, da iz zemlje pokukata prvi regrat in motovilec, ki sta nadomestila neskončno dolgočasen zimski radič. Prve poletne temperature so z miz pregnale govejo juho, ki nas je prijetno grela v zimskih dneh. Zdaj, na pragu poletja se sladkamo z jagodami, pred tednom smo dočakali prve češnje in borovnice, ki so na tržnici še pregrešno drage. Tudi pri zelenjavi se ponuja pestrejši izbor, bučke v omaki lahko zamenjajo mlada nadzemna kolerabica, korenček in pri nekaterih že prvi grah.

Azra Kristančič

Povsod dobimo veliko nasvetov, kako svoji zunanjosti - barvi las, tenu, barvi obleke oblikovati še »make up«. Pogosto pa zanemarjamo našo čustveno lepoto in lepoto naših osebnih, intimnih misli - vse tisto pač, kar sestavlja samopodobo vsakega človeka.

Podobo si gradimo od rojstva do smrti. Seveda ta proces rasti in zorenja spremljajo vzponi in padci - tako kot spremljajo življenje slehernega med nami. Pravzaprav so vzponi in padci življenjski izzivi. Od naše samopodobe, samozaznave, samospoštovanja in samocenitve je odvisno, kako se bomo odzivali nanje. Med temi življenjskimi izzivi je proces staranja »rdeča nit« življenja, ki se začne z  rojstvom in konča s smrtjo.

Slavica Pogačnik-Toličič

Ste že kdaj pozorno prisluhnili svojemu dihanju? Poskusite to takoj, v tem trenutku. Ne mislite na nič drugega, opazujte zgolj sebe in se pri tem predajte svojim občutkom. Čez nekaj časa boste presenečeno odkrili, kaj pomeni vdih in izdih za vaše telesno in duševno počutje.