Maščobe ne smejo manjkati v zdravi prehrani, a biti jih mora prava količina. Prekomerno uživanje maščob je namreč velik dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka.

Maščobe vsebujejo življenjsko pomembne maščobne kisline, pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K), povečujejo energijsko gostoto hrane in izboljšujejo konsistenco, vonj in okus živil. Maščobe imajo veliko energijsko vrednost, saj 1 g maščob sprosti 37 kJ (9 kcal) energije.

Nordijska hoja je ena najcenejših, najdostopnejših, najučinkovitejših in najbolj varnih oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli. Izbrati moramo le ustrezno obuvalo, zračno obleko in dobre palice ter imeti dovolj volje, da zlezemo iz fotelja.

Hodimo lahko po položnejših in manj zahtevnih terenih, se pa lahko povzpnemo tudi v sredogorje. Vabijo nas poti pred domačim pragom, mestne ulice in pločniki, travniki in bližnji griči. Po svetu se po skandinavskem zgledu počasi oblikujejo in rojevajo posebni parki za nordijsko hojo. Prvi je pri nas nastal v Šmarjeških toplicah in ima kar 50 kilometrov urejenih stez. Nekaj jih je tudi v Pomurju, lani pa je poseben park nastal tudi ob Velenjskem jezeru.

Slina čisti ustno votlino, navlaži hrano, razgradi ostanke hrane, vlaži trda in mehka tkiva v ustih, sodeluje pri tvorbi grižljaja, olajša okušanje ter žvečenje in požiranje hrane, olajša govorjenje, deluje antimikrobno.

Ustna sluznica se v starosti spreminja predvsem zaradi sprememb v izločanju sline. Zmanjšuje se tudi sposobnost občutenja in okušanja

Prebavila lahko prizadenejo številne bolezni. Najpogostejše so kolorektalni karcinom, divertikulitis, gastroenteritis, Crohnova bolezen, ulcerativni kolitis, bolezen vzdraženega širokega črevesa, pankreatitis, peptične razjede želodca in dvanajstnika in infekcijske bolezni (npr. kolera, giardiaza).

Peptična razjeda je rana na želodcu ali dvanajstniku in je bolezen moderne dobe. V razvitem svetu je s to bakterijo okuženih 20 odstotkov prebivalcev, mlajših od 40 let, in polovica prebivalcev, starejših od 60 let. Mnogi kljub okužbi ne dobijo razjede, verjetno so vzroki za to v imunskih lastnostih.Zaradi različnih vzrokov (infekcija z bakterijo H. pylori, antipiretični analgetiki: aspirin, ibuprofen) motijo normalno delovanje sluznice, ki jo želodčna kislina razje. Obstajajo tudi bolniki s številnimi ulkusi, ki so posledica tumorja, ki izloča hormon gastrin - Zollinger-Ellisonov sindrom.

Zimsko jutro začnimo s skodelico zelenega čaja ali pravega angleškega črnega čaja z mlekom. Privoščimo si pol kozarca sveže stisnjenega pomarančnega soka, v katerega smo oželi tudi polovico limone. Zajtrk nadaljujemo z umešanim jajcem, ki ga pripravite z nekaj repičnega olja, zraven pa dodate kos pogretega ovsenega kruha. Na tem mestu naj opozorim, da z jajci ne pretiravajte, priporočila velevajo do tri na teden.

Med glavnimi obroki naj bo manjši prigrizek. Rdeči radič bo kot nalašč za dober prigrizek z nekaj na rezine narezane šunke in manj mastnega sira, pa z nekaj koščkov na sezamovem olju popečenih kock ajdovega kruha, začinjena pa naj bo z oljčnim oljem, balzamičnim kisom in provansalskimi zelišči.

Prednovoletni čas je tudi čas, ko preživljamo skupne dogodke, se pogosteje družimo, obiskujemo predstave, prireditve ... Za vse take in drugačne dogodke pa moramo imeti v svoji omari tudi primerna oblačila in dodatke.

Pregovor, da »obleka naredi človeka«, še vedno velja, pri tem pa moramo upoštevati tudi naslednje:

Okrogla postava

Božičkovi škornji

Potrebujemo:

Za testo:

125 g tekočega medu
50 g sladkorja
1 vrečka vaniljevega sladkorja
60 g masla ali margarine
1 rumenjak (velikost M)
Za noževo konico zmletega cimeta
Za noževo konico zmletih klinčkov
250 g pšenične moke
2 ravni žlički pecilnega praška
1 ravna žlička kakava v prahu

lahko zelo enostavno, stoje ali sede, sprostimo in tudi okrepimo. V prednovoletnih delovnih dneh se boste s temi vajami zelo olajšali, kot radi rečemo. Obe tokrat prikazani vaji imata skupno dobro lastnost, da ju lahko delate sede ali stoje. Obe sta tudi zelo enostavni in učinkoviti. Če ju boste delali mimogrede, medtem ko boste gledali televizijo, vas bosta le deloma sprostili in okrepili, če pa se ju boste lotili v miru in ob tem še pazili na dihanje, bo učinek čudovit, pa še potrebno število ponovitev bo bistveno manjše, kot če bi bili z mislimi drugje.

Bolečina je ob krvnem pritisku, pulzu, temperaturi in zavesti peti vitalni znak. Čeprav je življenje brez bolečine temeljna človekova pravica, družba še vedno namenja premalo denarja njenemu zdravljenju. Zdravnik ima namreč za vsakega bolnika na voljo le sedem minut, kar pa je veliko premalo za kakovosten pregled in pogovor z njim.

Lajšanje bolečine je bolj učinkovito, če bolnik sodeluje z zdravnikom in če kar najbolj natančno opiše, kje, kdaj in kako ga boli (je ostra, topa, pekoča, zbadajoča, nenadna, stalna ipd.), kaj bolečino poslabša in kaj jo ublaži, kako močna je ... Pri določanju jakosti bolečine je bolnikom v veliko pomoč lestvica VAS, saj lahko na skali med točkama 0 (ni bolečine) in 10 (najhujša možna bolečina) pokažejo, kako močno jih boli, zdravnik pa na podlagi teh informacij laže izbere in odmeri zdravila za lajšanje bolečine.

Laični izraz revmatizem ima svoj koren v latinski besedi rheumatismus, ki pomeni oteklino, otekanje in vnetje. Pod tem imenom vse prepogosto tlačimo več različnih bolezni, ki si med seboj niso niti malo podobne, imajo pa en sam skupni imenovalec: težave z gibali, povezane z bolečinami. Vendar vsaka bolečina v hrbtenici, kosteh, sklepih ali mišicah še ni revmatična bolezen. Največkrat gre za nezdrav način življenja, in to od neprimerne drže, predolgega sedenja, telesne neaktivnosti, prevelikih obremenitev sklepov in kosti (teža, športna aktivnost), presnovne boleni, poškodb itd.