-
Zdravje
Vsak človek vsaj enkrat v življenju doživi hudo duševno stisko, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav negativni občutki in duševne težave močno poslabšajo kakovost življenja in vplivajo na naše delovanje v družbi, večina o tem ne govori, prav tako ne poišče strokovne pomoči.
Žalost, strah, negotovost, jeza in sram so naše naravne (občasne) sopotnice, a če trajajo dolgo časa, se sčasoma lahko razvijejo v resne duševne motnje. Premalo se zavedamo, da poslabšano duševno zdravje vpliva tudi na nastanek ali potek nekaterih kroničnih bolezni. Vendar pa o tesnobi, temnih mislih in depresiji veliko teže govorimo kot o drugih zdravstvenih težavah, med drugim tudi zaradi strahu pred negativnimi komentarji v svoji okolici.
-
Skuter si lahko tudi izposodite
Ostanite mobilni in samostojno opravljajte svoje dnevne aktivnosti tudi v starosti, po poškodbi ali invalidnosti z uporabo električnega skuterja. Tega si lahko samoplačniško kupite, izposodite ali dobite na naročilnico za medicinski pripomoček ZZZS (predpiše ga lahko le zdravnik specialist). V specializiranih prodajalnah SOČA OPREMA v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Kočevju lahko električne skuterje tudi preizkusite ali pa pokličite na 080 19 01 za katalog oziroma se dogovorite za testno vožnjo.
-
Zdravje
Ali ste že slišali za izraz skotopični sindrom? Morda še ne, čeprav ta nadloga tare nekaj nad deset odstotkov otrok in odraslih. Lahko se namreč pojavi pri ljudeh vseh starosti in spolov, prepoznamo pa ga po preobčutljivosti za svetlobo.
Eden od najtipičnejših znakov je najpogosteje občutek nelagodja ali bolečine v očeh, ko si izpostavljen svetlobi, pove Ljubica Kosmač, ki se, odkar je v pokoju, ukvarja s skotopičnim sindromom. Odkrili so ji ga šele pri 58 letih, ko so ji fluorescentne luči in uporaba belega papirja začeli delati večje preglavice. Takrat je vsa besedila zelo težko brala. »Če bi prej vedela, kaj mi je, bi veliko laže delala in živela,« doda.
-
Prehrana
Od mesa gotovo največ pojemo piščanca, ker je meso mehko in sočno, odlično se obnese z različnimi začimbami in je hitro pripravljen. V trgovinah so na voljo že pripravljeni zavitki kosov mesa, sem in tja tudi manjši celi piščanci. To so posebej hitro rejeni zelo mladi piščanci, katerih meso je mehko in je pečeno v zelo kratkem času.
Če pa imate kdaj možnost, izberite večjega domačega piščanca. Lahko ga uporabite celega za peko v pečici ali ga razkosate in nato porabljate po delih. Ne le da gre pri tem za nekoliko bolj čvrsto meso, prednost domačega piščanca je v okusu, ki je mnogo pristnejši.
-
V vsem, kar raste v naravi, pravzaprav najdemo nekaj zdravilnega, blažilnega ali krepilnega za zdravje in dobro počutje. Vendar je z »lekarno iz narave« treba ravnati previdno, pravilno in spoštljivo, pravi dr. Drago Smiljanić, dr. kiropraktike, bioenergetik in radiestezist ter terapevt alternativnih vej naravne medicine.
Zdraviteljski lok Draga Smiljanića seže od uradne medicine, ki jo je študiral na Reki, prek kiropraktike, bioenergije in tradicionalnih medicinskih sistemov, ki jih je proučeval v Indiji, Šrilanki in na Kitajskem, pa vse do naravnega zdravljenja. V zadnjem času, ko se je preselil v Sežano (dela pa tudi na Štajerskem), se posveča receptom iz »naravne lekarne«, od koder tudi farmacija črpa mnoge zdravilne snovi. »Veliko si lahko pomagamo sami – neposredno iz narave.
-
Prehrana
V kuhinji uporabljamo sok agrumov, najpogosteje limon, in tudi lupino, če je neškropljena. Čeprav je lupina dokaj trda, pa je sadež zaradi sočnosti hiter plen mikroorganizmov, zato pri višjih temperaturah kmalu začnejo plesneti.
Pogosto jih zaščitijo z zaščitnimi škropivi, da zdržijo dolgotrajno pot do kupca, a zaradi teh sredstev je lupina neužitna. Šele z res temeljitim drgnjenjem z detergentom in vročo vodo nam uspe odstraniti škropiva. Vsekakor vam svetujem, da uporabljate naravno pridelane limone. Hranite jih na hladnem, da bodo zdržale dlje. Navadno si takšne kupim na zalogo in jih hranim pri nič stopinjah. Dragocene sadeže porabim v celoti – tako lupino kot sok.
Paliativna oskrba lajša težave
Zdravje
Čeprav je paliativna oskrba od nekdaj del medicinske obravnave, o njej pogosteje govorimo zadnja leta. Večina je prepričana, da je namenjena samo umirajočim v zadnjih dneh življenja, a to še zdaleč ne drži. Začela naj bi se že po postavljeni diagnozi neozdravljive bolezni, zato lahko traja tudi leta. Namenjena je tako bolnikom kot tudi njihovim bližnjim.
Paliativna oskrba je vsaka oskrba bolnika z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo in ni namenjena samo bolnikom z rakom, čeprav se je najprej razvila v onkologiji, pojasnjuje Jana Pahole, dr. med., specialistka internistične onkologije. »Rakava bolezen ima relativno predvidljiv potek, sploh ko postane razsejana. Vendar je paliativna oskrba namenjena tudi bolnikom, ki imajo druge kronične bolezni, na primer srčno popuščanje, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), kronično ledvično odpoved, demenco in podobno.«
Zvišana raven holesterola povečuje tveganje
Holesterol je voskasta snov, podobna maščobi. Je v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V človeškem telesu je nepogrešljiv, težave pa nastanejo, kadar ga je preveč.
Zvišana raven holesterola v krvi je nevarna, ker je pomemben vzrok srčno-žilnih bolezni. V razvitem svetu in tudi pri nas je daleč najpogostejši vzrok zanje ateroskleroza (kopičenje holesterola v žilni steni). Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi. Kadar je koncentracija krvnih maščob povečana, govorimo o hiperlipidemiji. Raven holesterola v krvi odražata predvsem dve vrsti lipoproteinov: LDL – lipoproteini majhne gostote in HDL – lipoproteini velike gostote.
Kako si pomagamo pri otekanju nog?
Otekanje nog je pogosta težava pri starejših, zlasti pa se z njo srečujemo v poletni vročini. Vzroki so lahko različni – lahko so prvi resnejši znak venskega popuščanja, velikokrat pa so tudi posledica preveč sedenja in premalo gibanja.
Težave z venami je treba pravočasno prepoznati, da preprečimo nastanek kroničnih težav. Zlasti ob koncu dneva se v nogah ustvari tlak zaradi zastale krvi, ki se zaradi venskega popuščanja ne more optimalno prečrpati navzgor proti srcu. Kako si lahko pomagamo? Eden od prvih, a učinkovitih ukrepov je dvigovanje nog. Če zatekajo stopala in gležnji, dvignjene noge (čim višje, vsekakor pa višje od srca) hitro prinesejo olajšanje. Najbolje je, če je to mogoče storiti trikrat ali štirikrat na dan, vsakič za približno pol ure.
-
Psihologija
Ljudje smo navajeni, da živimo v skupnosti. Tako je vedno bilo in verjetno vedno bo. Ob tem se moramo zavedati, da bodo drugi imeli tak odnos do nas, kot ga imamo sami do sebe.
Poskusi znanstvenikov v prejšnjem stoletju so dokazali, da mladiči sesalcev, kamor biološko gledano spada tudi človek, ne morejo preživeti brez telesnega stika z materjo oziroma odraslim sesalcem. Poskusi z živalmi nikakor niso bili humani in dopustni za etične standarde, so pa dokazali naslednje: ko so se morali opičji mladiči odločiti med maketo »mame«, ki je bila puhasta in mehka in jim je nudila simulacijo toplega naročja, in maketo »mame«, ki je bila žičnata, hladna, vendar je imela stekleničko s cucljem, v kateri je bila hrana zanje, so...
