Mrzle noge in roke niso značilne samo za zimski čas, mraz in sneg. Marsikdo se s to težavo srečuje ne glede na zunanjo temperaturo, vzrokov pa je več.

Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, vendar tudi pri moških niso redek pojav. Vzroke za povečano pogostost te težave pri ženskah nekateri pripisujejo hormonskim razlikam med spoloma, kot je količina estrogena v telesu, pa tudi značilnostim presnove ter razporeditvi maščobnih in mišičnih tkiv v moškem in ženskem telesu, zaradi česar drugače občutimo mraz. Zunanji mraz je le eden od razlogov, ne pa edini. V mrazu se namreč podkožne arterije zožijo, da bi tako omejile razpršitev toplote po telesu ter tako možganom in srcu omogočile primerno temperaturo za pravilno delovanje.

 Rekreacija                       

Redna krepitev telesa je koristna in nujna. Omenjeno se lepo odraža pri vseh, ki to že počnejo in na ta način laže prenašajo tudi kakšno neprijetnost. Dve pomembni vaji sta danes namenjeni krepitvi moči celega telesa in kot taki priporočljivi za čisto vsakdanjo rabo. Rezultati ponovitev petkrat na dan se zelo hitro odrazijo tudi v izboljšani telesni drži.     

Domača klopca iz palet je lahko narejena na različnih višinah, kot stopnice, in je primeren in varen vadbeni pripomoček. Če jo še grobo obrusite, polakirate in nanjo namestite mehkejše blazine, je prijetna tudi za sedenje, lahko pa celo kdaj nadomesti ležišče.

Zdravje 

V Sloveniji nenaden srčni zastoj vsako leto doživi med 1400 in 1700 ljudi. Številni ne preživijo, saj zaradi spleta različnih okoliščin reševalci do njih pridejo prepozno. Zato je zelo pomembno, da jih očividci takoj začnejo oživljati.

Vedeti je treba, da začnejo možganske celice odmirati že tri do pet minut po srčnem zastoju. Če osebo začnemo nemudoma oživljati s pravilnim stiskanjem prsnega koša, ima od trikrat do štirikrat večjo možnost, da preživi (vpihi v usta oziroma t. i. umetno dihanje niso potrebni). Z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) pa se verjetnost preživetja zviša na 40 odstotkov, to je kar za trikrat več, kot če izvajamo samo stise prsnega koša. Naj nas od pomoči pri prometnih in drugih nesrečah ali ko se nekdo ob nas zgrudi ne odvrne morebiten strah, da ne znamo pravilno oživljati ali da bi osebo poškodovali. Vsekakor je na prvem mestu reševanje življenja in vsaka minuta, ko oklevamo z oživljanjem, pomeni za deset odstotkov manjšo verjetnost, da bo oseba preživela.

Prehrana

Ko predavam ali kuham na delavnicah, mnogi osupnejo, ker priprave zelenjavne juhe ne začnem z običajnim manevrom – praženjem čebule. Preprosto, pri svoji kuhi želim, da se okusi zelenjava, zato je ne prekrivam z okusom pražene čebule, ki je močan in preglasi vse druge, da so potem vse juhe bolj ali manj enakega okusa. Zato pa čebulo in tudi česen uporabim tam in takrat, ko želim, da sta v glavni vlogi.

Nad čebulo smo Slovenci precej navdušeni, mnogi si jo privoščijo kar surovo, številni pa praženo. Kuhana čebula jedi posladka, v veliki količini tudi zgosti, zato je v golažu uporabimo vsaj polovico od količine mesa. Surova peče, skeli, usta vkup vleče, po njej smo žejni. Ko čebulo prerežemo, se namreč žveplove spojine ob stiku s kisikom začnejo sproščati, te pa nam vzdražijo malone vse dihalne poti, da se začnemo solziti, smrkati, saj se želi telo očistiti. Surovo zato s pridom uporabljamo za čiščenje dihalnih poti, ko smo prehlajeni. Prepražena in še topla položena na prsni koš pomaga pri lažjem in hitrejšem izkašljevanju.

ZDRAVJE

»Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, vožnjo, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija.«

Tovrstni kirurški posegi so najpogostejše očesne operacije in tudi najuspešnejše, saj je odstotek komplikacij v rokah izkušenega kirurga pod enim odstotkom, pravi prim. Vladimir Pfeifer, dr. med. FEBOS-CR, svetovno znani in priznani očesni kirurg, dobitnik najvišjih priznanj za očesno kirurgijo v Evropi in Ameriki.

Prehrana

Včasih se pošalim, da je moje ogledalo moj vsakodnevni »jutranji zdravnik«. Pri njem preverim, kakšno je trenutno stanje. Potrepljam se po trebuhu in ga pohvalim – ali tudi ne. Pobožam se po obrazu, rokah in nogah ..., saj je otip kože zelo pomemben. Tudi kuštrava glava mi razkrije veliko, prav tako tudi nohti. Med jutranjo telovadbo testiram kosti in vezi kot »gibalni aparat« svojega telesa.

Kaj nam tak jutranji zdravnik lahko pove in kako pomaga? Najprej koža. Ta mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so osnova beljakovin. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko beljakovin, lastnih našemu telesu, bo telo izdelalo iz zaužitih beljakovin. Od tega je odvisno tudi naše počutje, kar se lahko izmeri: če imamo osem gramov beljakovin na deciliter krvi, potem je naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot šest gramov beljakovin na deciliter krvi, potem se bomo počutili slabo, utrujeno, koža pa bo uvela in mlahava.

Moda 

V prihodnjih mesecih nas bodo spremljala meglena jutra in deževni dnevi. Marsikoga bo vreme odvrnilo od želje po sprehodih ali celo nujnih odhodih od doma, pa vendar moramo biti oblečeni tudi za take priložnosti.

Oblečemo in obujemo se tako, da se bomo tudi v takih pogojih dobro počutili in uživali na prostem. Izberimo kombinacijo tudi glede na svoj slog oblačenja.

 Za ljubiteljice klasičnega sloga

•  Klasičen balonski plašč ima vse potrebne detajle, ki so modni vsako sezono. Peščen odtenek lahko kombiniramo s katero koli barvo. Dolžina je klasična in pod njim lahko nosimo tako krilo kot hlače.