Zaprtost je nadloga, s katero se občasno sreča vsak. Razlogi zanjo se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, hrano in nekaterimi bakterijami.

Pogostnost odvajanja se med posamezniki razlikuje, vse od dva- do trikrat na dan pa do trikrat na teden je še običajno. Blato je praviloma gladko in mehko ter se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, če se moramo pri tem močno naprezati ali če je blato trdo, pa že lahko govorimo o zaprtosti. Normalno blato vsebuje približno 75 odstotkov vode. Kadar je gibanje črevesa počasno, se blato dalj časa zadržuje v njem in postopoma izgublja vodo, ki se v telo absorbira iz debelega črevesa. Težave z zaprtostjo imajo pogosteje ženske in starejši, še posebej tisti z oteženo mobilnostjo. Na zaprtost vplivajo tudi psihosomatski dejavniki in jemanje nekaterih zdravil. Gibanje črevesja lahko pospešimo s telesno aktivnostjo, uživanjem hrane z dovolj vlakninami (polnozrnata žita, zelenjava in sadje) in pitjem večje količine vode.

Jesenski meseci prinašajo s seboj ohladitev in obdobje, ko se poveča pogostnost prehladov in drugih dihalnih obolenj. Prehlada sicer ne dobimo zaradi mraza, ampak zaradi virusov, ki se jim oslabljen imunski sistem teže upira.

Prehlad je nadloga, pri kateri se že v 12 urah po okužbi pokažejo simptomi, kot so zamašen nos, izcedek iz nosu in boleče grlo, kasneje se jim lahko pridružijo tudi glavobol, suh kašelj, vnetje sinusov in ušes. Ne moremo ga zdraviti, lahko le lajšamo njegove simptome. Pri tem si pomagamo z naravnimi pripomočki, ki so v ljudski medicini že dolgo znani. Pitje veliko tekočine ter uživanje hrane, bogate z vitaminom C, zeliščni čaji ter čebelji med in propolis pripomorejo k izboljšanju imunskega sistema ter lajšajo težave z vnetim grlom in dihali. Pri prehladnih težavah nam na zelo učinkovit in naraven način pomagajo tudi eterična olja, saj uničujejo toksine, viruse in bakterije, lajšajo kašelj in sproščajo mišice v dihalih. Najbolj učinkovite so kombinacije eteričnih olj, uporabljamo pa jih lahko kot inhalacije, masažno olje ali mazilo.

Zobozdravniška preventiva

Več kot 40 zobozdravniških ambulant po vsej državi bo 10. oktobra sodelovalo v akciji Dan odprtih vrat zobozdravniških ambulant. Namenjena je ozaveščanju o pomenu zdravja ustne votline, vabijo pa predvsem posameznike, ki nimajo izbranega zobozdravnika ali ga že dalj časa niso obiskali. Razpisanih je več kot 250 terminov, na katere se lahko prijavite na spletni strani: https://www.gospodar-zdravja.si.

Posveti bodo trajali od 15 do 30 minut, v tem času se bodo zobozdravniki s pacienti pogovorili o težavah, ki jih pestijo, ne bodo pa opravljali klasičnih stomatoloških storitev, kot je izdelava plombe.

V Sloveniji se o dejanskem številu oseb z demenco ugiba, po nekaterih podatkih jih je manj kot 40 tisoč, po drugih že blizu 50 tisoč. Vsekakor pa bo število v prihodnjem desetletju močno naraslo, čas pa bo pokazal, koliko bo k zmanjševanju stigme glede bolezni, hitrejši zdravstveni obravnavi ter boljši skrbi za bolnike pomagala nacionalna strategija, ki jo je julija sprejela vlada.

Med desetimi cilji Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030, ki sledijo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije, je v ospredju krepitev preventivnih programov za zmanjševanje in preprečevanje dejavnikov tveganja. Po domače rečeno, spodbujanje prebivalcev k zdravemu življenjskemu slogu, s katerim lahko zamaknemo razvoj bolezni kar za nekaj let. Pojavnost demence narašča s starostjo, še posebej po 80. letu starosti, vendar pa to ni normalen del procesa staranja, pač pa bolezen.

Mediteranska dieta, bogata s sadjem, zelenjavo, oreški, morsko hrano in izdelki iz polnozrnate moke, utegne ščititi starajoče se možgane, so zapisali v reviji BMC Medicine.

Raziskovalci že nekaj časa pišejo, da utegne mediteranska dieta zniževati pojav demence, vendar so bili rezultati raziskav z majhnim številom sodelujočih neprepričljivi. Zato so raziskovalci Univerze Newcastle v Veliki Britaniji analizirali prehrambne navade 60.298 odraslih, zbranih v britanski Biobanki. Ljudje, zajeti v raziskavo, so bili ob začetku raziskave stari 60 let ali več. Razdelili so jih v tri skupine ter njihovim prehrambnim navadam in pojavu demence sledili v povprečju 9,1 leta. V tem času se je demenca pojavila pri 882 sodelujočih.

Psihologija

Svet se spreminja in mi z njim. Pomen pridobivanja materialnih dobrin narašča, ravno tako pridobivajo pomembno vlogo tehnološki napredki, kreativne ideje … Že otroci se kmalu naučijo, da več denarja pomeni več blaga, novejša in modernejša oprema večjo moč, boljši imidž in posledično družbeno veljavo. Žal pa družbena moč, ki je pogojena z denarjem, večkrat nima velike povezave z moralno in etično zrelostjo ljudi.

Pehanje za vedno večjim bogastvom in prestižem na eni strani brezkompromisno terja revščino in pomanjkanje na drugi strani. Ne le zato, ker se ustvarjajo vse večje razlike med ljudmi, temveč tudi zato, ker vse več ljudi hlepi po večjem bogastvu, na katero so vedno bolj navezani. Bolj ko se bojimo, da bi pridobljeno izgubili, bolj se tega oklepamo, tako narašča naš strah in posledično ranljivost. Večji strah in občutek ogroženosti se odražata v večji medsebojni agresivnosti in tekmovalnosti. Pa se začarani krog zavrti.