Tudi brez velikega denarnega vložka si lahko privoščimo modno in mladostno obleko in letošnji modeli so več kot ustrezni. Seveda pod pogojem, da jo znamo izbrati za svojo postavo in priložnost.

Marsikateri prisegamo na naravne materiale, saj poleti najbolj dihajo in vpijajo odvečno vlago. Njihova slaba lastnost pa je mečkanje, še posebej če se veliko potimo. Vendar pa je pomečkan videz postal poleti prav moden. Bombaž in lan zaradi svoje sestave ne padeta mehko ob telesu, zato upoštevajte, da navidezno razširita postavo.

In vedno po delu, še posebej če le-to opravljate v neprijetnem prisilnem položaju, in skorajda nujno po vsakem daljšem sedenju. Današnji vaji sta univerzalni in kot taki primerni za oba spola vseh starosti. Razlog, da se jima dodobra posvetimo, so ljudje, ki jih srečujem, iz njihove hoje pa veje pomanjkanje telesne moči in koordinacije ter posledično tudi slaba drža. Z današnjimi vajami vse našteto lahko izboljšamo.

Predkloni in dvigi telesa so tisti gibi, ki so pri hoji osnova našega gibanja. Žal pa ima ogromno ljudi težave, ko hočejo kaj pobrati s tal. Vaja s sklanjanjem pa je lahko tudi pravi trening za navdušene rekreativce in športnike, če jo le delajo zbrano, pravilno in s kakšno ponovitvijo več.  

Dober zobozdravnik bo naredil vse, da bomo imeli čim dalj časa svoje zobe, puljenje je res zadnji ukrep. Z razvojem materialov in tehnologij so namreč tako zdravljenje kot rekonstrukcija, nadomeščanje in obnavljanje zob ter korekcija ugriza zelo napredovali. Moderno zobozdravstvo zmore marsikdaj pomagati tudi v primerih, ki so na videz brezupni.   

Rodimo se z nastavki za 20 mlečnih zob, ki so varno skriti v dlesni. Prvi zobje začnejo rasti večinoma pri šestih mesecih, drugi pa izrastejo nekako do dveh let in pol. Okoli šestega leta začnejo mlečne zobe izpodrivati stalni zobje, zato do približno 12. leta starosti drug za drugim izpadejo. Večina od 32 stalnih zob izraste do 13. leta, le osmice, modrostni zobje, šele med 17. in 21. letom (nekaterim pa ne izraste niti en modrostni zob). Stalni zobje nam lahko dobro služijo vse življenje, seveda če zanje zgledno skrbimo. Napačno je namreč prepričanje, da staranje nujno spremlja izguba zob. To velja le, če zanje ne skrbimo, če pa jih ustrezno negujemo in redno obiskujemo zobozdravnika, bo zobovje zdravo in funkcionalno tudi v starosti. Seveda na stanje zob pa tudi dlesni in sploh ustne votline vplivajo še drugi dejavniki – nekatere bolezni, kot je sladkorna bolezen, razvade, zlasti kajenje, ter poškodbe in dedni dejavniki, na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).

V času širjenja koronavirusa smo se držali ukrepov in rahlo pozabili na izjemen pomen vsakodnevne telesne dejavnosti. Različne omejitve so seveda vplivale na počasnejši življenjski slog, a skrajni čas je, da svoje telo spravimo nazaj v gibanje. Kako se tega lotiti, kako prav začeti, da hrbtenica ne bo trpela, da kolena ne bodo doživela prevelikega šoka?

Ne glede na to, koliko let štejete, nikoli ni prepozno, da se odločite za gibanje in ostanete zdravi. Biti fit in ustrezno telesno dejaven pomembno zmanjšuje tveganje za virusno okužbo, zmanjšuje tesnobo, ki jo lahko povzroči samoizolacija. Poleg tega telesna dejavnost zmanjšuje še vrsto drugih zdravstvenih tveganj, zato je ključna za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Strokovnjaki odraslim priporočajo, naj bodo zmerno telesno dejavni vsaj 150 minut na teden. Pri starejših pa je pomembno tudi, na kakšen način so aktivni.

Prvo nedeljo v maju je svetovni dan smeha, zato v teh dneh vaditelji joge smeha po vsem svetu ljudi spodbujajo, naj se večkrat predajo temu vsestransko dobrodejnemu početju. Da je smeh koristen tako za telesno kot duševno zdravje, potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ker je nalezljiv, ni nič čudnega, da se nam ob dobri volji sopotnikov v avtobusu ali ob gledanju komedije kotički ustnic ukrivijo navzgor.

Začetnik joge smeha je indijski zdravnik Madan Kataria, ki je leta 1995 v javnem parku v Mumbaju ustanovil prvi klub smeha. Ti so se hitro razširili po vsem svetu in leta 2010 smo ga dobili tudi pri nas – najprej v Mariboru, nato pa še v drugih večjih krajih: da že enajsto leto načrtno skrbimo za smejanje, se lahko zahvalimo Simoni Krebs, mag. zdr. nege, iz Mednarodnega inštituta za smeh, začetnica praznovanja svetovnega dneva smeha pa je Karmen Pribac. Sliši se nenavadno, da nas mora nekdo spodbujati, naj se več smejimo, kajne? Toda to je v svetu, v katerem se vse vrti okoli finančnega uspeha, kar pomeni tudi veliko stresa in skrbi, pravzaprav nujno. Res je, smeh je prirojen, a prav zaradi materializma se odrasli sčasoma smejemo vse manj in nazadnje, tako kaže ena od raziskav, v povprečju le še borih šest minut na dan.

Odrasli človek ima v telesu približno 100.000 kilometrov žil, in le če so zdrave, lahko pričakujemo dobro delovanje vseh telesnih organov. Nezdrav način življenja ožilje najpogosteje prizadene zlasti s posledicami nezdravljenih povečanih vrednosti holesterola. Zato so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki večini mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa zaustaviti. A stroka je zelo zaskrbljena, saj so v zadnjem letu zaradi epidemije novega koronavirusa vse druge bolezni nekako zasenčene. Zaradi bojazni pred okužbo ljudje opuščajo obiske pri zdravniku, posledično je manj kontrol dveh glavnih dejavnikov tveganja – krvnega tlaka in holesterola, kar pa ob nezdravljenju privede do razraščanja aterosklerotičnih žilnih oblog in resnih zapletov. Zakaj je tako pomembno, da imamo urejene vrednosti holesterola in zdrave žile, smo vprašali prof. dr. Aleša Blinca, dr. med., specialista kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnika Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana.

Če imate na vrtu stoletno čebulo in drobnjak ali ste jeseni v zemlji pustili še kak por, ste zgodaj spomladi srečnež. Vse omenjeno na vrtu prav imenitno prezimi in znova požene iz zemlje ali se okrepi. Podobno iz zemlje požene mladi česen, ki smo ga vtaknili v prst še v mrzli jeseni. V gozdu pa nas razveseljuje čemaž, ki je nesporni znanilec pomladi.

Pred več leti sem dobila v dar majhen poganjek. Rekli so mi, naj ga kar vtaknem v zemljo in da bom navdušena. In sem ga. Iz poganjka je zraslo nekaj zelenih stebel, kakor so zelena stebla mlade čebulice, ob njih novi poganjki, sem in tja sem kakšnega še porinila v zemljo, zelena stebla pa narezala in porabila v kuhinji. In res, kot pove že samo ime, čebula je »stoletna«, ne pomrzne in se lepo obnavlja leta in leta, da imamo ves čas na voljo mlado čebulico. Pravimo ji tudi šopasta čebula. V priročniku piše, da raste brez posebne nege, kar lahko mirne vesti potrdim. In ko se sosedje šele spogledujejo s čebulico za prve spomladanske piknike, jaz ob mesu z žara od takrat naprej vedno ponudim prikupno mlado čebulico s svojega vrta.

Marsikdo ob naslovu pomisli, ali je v načelnosti kaj slabega. Po definiciji je načelnost dejstvo, da kdo v svojem ravnanju, mišljenju upošteva določena načela, ne gleda na trenutne okoliščine ali koristi. Sinonimi: brezkompromisnost, doslednost. Na prvi pogled se strinjamo, da seveda v tem ni nič slabega.

Posameznika z nepopustljivo načelnostjo dojemamo kot trdno osebo, resnicoljuba, nekoga, ki se zavzema za obče dobro, za vrednote, ki presegajo njegovo lastno ugodje. Načelen človek je torej tisti, na kogar bi se lahko oprli takrat, ko se večina prilagodi sistemu ali se skuša izogniti odgovornosti, ko se s spreminjanjem vedenja odločamo za tiste vsebine, ki nas bodo zavarovale pred izpostavljenostjo in kritiko drugih.

Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrološka bolezen s stotimi obrazi, za katero še ne poznamo vzroka in je ne znamo zdraviti. Močno spremeni življenje obolelih, saj vpliva na različne vidike življenja – od partnerskega odnosa, družinskega življenja, zaposlitve do socialnega in ekonomskega vidika. Najpogostejša je po 60. letu, vendar oboleva vedno več mlajših ljudi. V Sloveniji je po ocenah okoli 10.000 bolnikov, zaradi staranja prebivalstva se bo njihovo število v naslednjih desetletjih bistveno povečalo.