Boli, peče, zbada, dreveni ...
Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.
Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.
Demenca je posledica bolezni, ne staranja
Mednarodna raziskava je pokazala, da veliko ljudi misli, da je demenca del običajnega staranja, okrog 35 odstotkov jih še vedno skriva, da imajo v družini bolnika s to boleznijo, kar polovica pa jih je prepričana, da bodo v starejšem obdobju življenja imeli demenco.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se bo v naslednjih 20 letih število oseb z demenco podvojilo. V Sloveniji imamo več kot 32.000 oseb s to boleznijo, največjo težavo pa predstavlja obremenitev za svojce in druge, ki skrbijo za bolnike. Demenca ni del običajnega staranja, pač pa je posledica bolezni možganov (več kot 200 različnih bolezni, najbolj je poznana alzheimerjeva), ki povzročajo spremembe na možganskih celicah. Možnost, da zbolimo, z leti narašča. Bolezen, ki traja deset do 15 let, se lahko v človeku začne razvijati že leta prej, preden se pokažejo znaki. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z določenimi zdravili upočasnimo njeno napredovanje.
-
Utrujenost, težko dihanje, občutek, da ne moremo zadihati s polnimi pljuči, notranji nemir in slabo počutje … Te simptome bi lahko pripisali marsikateri bolezni. Vendar če nas pregleda zdravnik in nam zagotovi, da nam ne more pomagati, saj mu ne uspe diagnosticirati nobene bolezni, potem je prav, da se ne prepričujemo na silo, da smo sicer zdravi, da je z nami vse dobro, ampak smo le malo preveč občutljivi. Prav je, da vzamemo resno znake, da se v svoji koži ne počutimo dobro.
V teh časih je prava umetnost, če smo sposobni ohraniti notranji mir, elan za delo, optimizem za življenjsko vizijo, smo pripravljeni narediti nekaj dobrega brez neposrednega plačila … Torej tudi če ne spremljamo medijev, ki nam v najbolj drastičnih jesenskih barvah obljubljajo veliko nevarnosti, katastrof in omejitev, tudi če ne hodimo v službo ali tudi drugače nismo del sistema, ki na nas pritiska na način, da nam postavlja še dodatne zahteve, če mu želimo pripadati; tudi če ne sodelujemo v protestih tako zagovornikov kot nasprotnikov trenutnega političnega dogajanja …, vseeno je težko ostati miren in optimističen.
Priloge – ali kaj ponudimo h golažu
H golažu navadno ponudimo polento ali testenine, k ribi riž, če že ne krompirja. A svet prilog je bogat, zato poglejmo, katere še lahko ponudimo tako ob enostavnih kot nekoliko bolj posebnih srečanjih za domačo mizo.
Priloga je dodatek h glavni jedi, nemalokrat je tisti del obroka, ki nas najbolj nasiti. Na krožniku ali v obroku naj po pravilih ne zajema več kot tretjino, drugi dve tretjini sta zelenjava in meso (ali zamenjave, na primer ribe, stročnice, jajca). Gre torej za jedi iz žit, pretežno za močnate jedi. Na srečo so moka in žita odličen material in nam omogočajo več kot dovolj ustvarjalnega nemira, da so obroki pestri, vedno drugačni.
-
Ustvarjalnica – november
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Stenska ura z izvirno mozaično preobleko
Okrogla stenska ura s premerom 33 centimetrov je bila ena tistih, ki jih imajo v trgovinah pod oznako »ugodna cena«. Na njej je bil motiv, ki mi ni bil všeč, zato sem ga prekrila z belo barvo in uri nadela novo izvirno mozaično preobleko. Najprej sem narisala spiralasti vzorec, nanj pa s silikonskim lepilom nalepila tako tanke koščke barvitih stekelc, da lahko urini kazalci še nemoteno krožijo po svoji poti. Barvasto steklo kupite v kosih, jih razbijete na manjše koščke in jih pred uporabo obdelate s finim brusnim papirjem ali pa jih po meri odrežete z nožem za steklo. Na koncu uporabite še fugirno maso in …
Zaščita pri urinski inkontinenci
Z urinsko inkontinenco kot posledico oslabljenega mehurja se srečujejo mnogi starejši od 40 let. Stanje, pri katerem izgubljamo nadzor nad odvajanjem urina, predstavlja zdravstveno, socialno, higiensko in psihološko težavo.
Vzrokov zanjo je več vrst, urinska inkontinenca pa se lahko pojavi ne glede na starost ali spol. Težave z uhajanjem urina so neprijetne in ponekod še vedno tabu tema. Pogosto so povezane z občutkom sramu in zmanjšane samozavesti pri prizadetih, ki se zato pogosto izogibajo druženju in posežejo po neprimernih pripomočkih, ki ne zagotovijo popolne in zadostne zaščite. V primeru blage inkontinence je treba kožo vzdrževati suho s predlogami, v primeru izrazitejše inkontinence pa s hlačnimi predlogami. Ustrezna zaščita in nega kože pomagata, da težave lažje sprejmemo in brez zadržkov pred neprijetnim vonjem in mokroto živimo čim normalnejše življenje.
Miti in resnica o koronavirusu
Ob širitvi vseh mogočih »resnic« o virusu SARS-CoV-2 in smrtonosni bolezni, ki je popolnoma spremenila naše življenje, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno izdala priporočila o postopkih, ki nas ščitijo pred okužbo. Mnogi ljudje imajo odpor do cepljenja, ki se je do zdaj izkazalo kot edino učinkovito orožje proti koronavirusni bolezni. Zato jih velja nenehno opozarjati na preproste načine zaščite pred okužbo.
Virusi ne morejo potovati po radijskih valovih/mobilnih omrežjih. Virus je razširjen v mnogih državah, ki nimajo mobilnega omrežja 5G. Širi se kapljično, ko okužen človek kašlja, kiha ali govori. Okužimo se lahko, če se dotikamo okuženih površin in nato svojih oči, ust ali nosu.
Depresija pri starejših hitreje spregledana
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 10. oktobra so strokovnjaki vnovič poudarili, da se je treba več pogovarjati o duševnem zdravju in ob težavah poiskati strokovno pomoč. Zlasti pogosta je depresija, za katero zboli dvakrat več žensk kot moških, ima jo šest odstotkov ljudi, starejših od 60 let.
Težave ljudi, ki se spopadajo z duševnimi motnjami, je pandemija koronavirusa še poglobila. »Raziskave po vsem svetu ugotavljajo povečanje simptomov depresije in anksioznosti pri ženskah, mlajši populaciji, ljudeh, ki so se zaradi duševnih težav že zdravili, ljudeh s spremembo zaposlitvenega statusa ter ljudeh z nižjim socialno-ekonomskim statusom,« je na tiskovni konferenci z naslovom Duševno zdravje v neenakopravnem svetu povedala psihiatrinja asist. dr. Polona Rus Prelog, vodja Enote za gerontopsihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
-
Torbica zagotovo ni samo modni dodatek, čeprav pri njihovem oblikovanju čutimo vpliv modnih zapovedi. Vsekakor pa nam več pomenita njena praktičnost in vsestranska uporabnost.
V jesensko-zimski barvni lestvici boste našli vse klasične barvne odtenke od črne, rjave, barve kamelje dlake, olivno zelene do rdeče, ki je nekako postala že prava klasika med dodatki. Posebnost letošnje sezone so torbice, izdelane iz tekstila, z vzorci logotipov podjetij, ki torbice izdelujejo. Vzorci delujejo nevpadljivo in elegantno. Več je torbic oglatih oblik, čeprav se najdejo tudi mehkejše linije, ki se lažje prilagajajo vsebini. Oblika torbice naj bi sledila vaši obliki postave, na primer, če je vaša postava bolj zaobljena, izberite torbico mehkejših oblik. Veliko bolj praktične so tiste z daljšimi ročaji ali pasom, ki si jih lahko namestimo čez ramo.
Imunski sistem ne pozna bližnjic
Naše telo nenehno napadajo vsiljivci (virusi, bakterije ...) in mora nanje takoj in sproti odgovarjati. Od dobre organizacije in sinergičnega delovanja obrambnega sistema je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec. Pa naj gre za prehlad, gripo ali raka. Pomembno je uživati raznovrstne, polnovredne in uravnotežene obroke hrane.
Za dobro delovanje imunskega sistema je nujno usklajeno delovanje več organov in tkiv: bezgavk, limfnih žil, vranice, kostnega mozga, priželjca (timusa), mandeljnov ter skupkov imunskih celic v sluznici dihal in črevesnih celicah. Usklajevalec delovanja imunskega sistema je žleza priželjc ali timus, ki izloča hormon timulin; ta spodbuja rast celic T, ki v telesu napadajo vsiljivce. Priželjc se s staranjem krči in izgublja moč. Zato telo najprej potrebuje cink, ki spodbuja delovanje priželjca.