Vaje z žogo sede smo predstavili že lansko jesen. Ker so univerzalne, predlagam, da jih obnovite in se z njimi ogrejete sede in/ali stoje, nato pa opravite še prijeten sprehod. Potem se lahko razvedrite in okrepite s tokratnimi vajami, ki so zelo primerne tudi za zahtevne rekreativce in športnike. Vaditi je mogoče tudi na stolu s kolesi, če le ima močna in varna naslonjala za roke.

Žoga je okrogla, zato velja priporočilo, da z njo vadite nežno in pozorno. Najprimernejša je malo mehkejša žoga srednje velikosti. Seveda lahko vadite tudi z večjo ali manjšo, bolj ali manj napihnjeno. Tisti, ki se želite bolj potruditi in napredovati, ter pravi športniki pa vzemite takšno žogo, s katero boste vaje najtežje izvajali.

Težko verjetno je, da bo v prihodnosti kakšen nov material prevzel uporabnost in raznolikost, ki ga ima denim oziroma džins. To so oblačila, ki jih ne povozijo ne trendi ne čas, vsako leto nas navdušijo z različnimi načini nošenja in kombiniranja.

Džins je udoben, praktičen, tanek, prožen, vedno mladosten in enostaven za vzdrževanje. Primeren je za vse generacije, le paziti moramo, kakšen material, kroj in barvni odtenek izberemo. V ponudbi lahko najdemo tudi »večne kose« klasičnih dolžin in krojev.

S solato uravnotežimo obrok in pridobimo številne snovi za boljšo prebavo. Pri tem pravzaprav ne gre samo za zeleno solato, marveč tudi za zelje, repo, brokoli, motovilec, radič, endivijo, rdečo peso, špinačo, blitvo, rukolo, šparglje in beluše, fižol ali bolj radikalne koprive, regrat, čemaž ali cikorijo ... Z zelenjavnim oziroma solatnim krožnikom pridobimo encime, spodbudimo prebavne sokove in razbremenimo prebavila.

A poglejmo najprej zeleno solato (lat. Lactuca sativa), ki uspeva po vsem svetu in skoraj vse leto. Vsak mesec seveda druga sorta. Navadna dolgolistna zelena solata je bila zagotovo del človekove prehrane že pred tisočletji. Antični viri pa solato že navajajo tudi kot zdravilo, o čemer je pisal Grk Herodot dobrih 400 let pred našim štetjem. Hipokrat pa je vedel, da ima zelena solata sedem snovi, ki pomirjajo in uspavajo. Še pred njim so ji tako slavo peli stari Perzijci in najbrž so se Rimljani in Grki od njih navzeli te navade, da so si za večerjo pripravili solato. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti – spomenik.

Krčne žile mnoge ljudi motijo zaradi videza, a bolj bi nas morale skrbeti zaradi zdravja, saj so lahko eden izmed znakov kroničnega venskega popuščanja. Razširjene vene je pametno odstraniti – to so znali že Rimljani. Operativni metodi so se v zadnjem stoletju pridružile še druge, zlasti dobrodošla sta laser, ki ga dermatovenerologi, flebologi, angiologi in žilni kirurgi uporabljajo že skoraj 20 let, in radiofrekvenca, ki je učinkovita in varna, a nekoliko dražja. 

Ker med laiki pogosto prihaja do napačnega razumevanja, naj najprej razjasnimo, kaj je kronična venska bolezen in kaj kronično vensko popuščanje. Kronična venska bolezen zajema vse stopnje bolezni (od teleangiektazij – bolnice in bolniki jim rečejo kar kapilare, varic in otekanja do kožnih sprememb z razjedo), kronično vensko popuščanje pa napredovale stopnje bolezni, stalno otekanje in kožne spremembe z razjedo, pojasnjuje asist. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., spec. derm. z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Prišel je april. Dnevi postajajo daljši od noči, sonca je vse več in njegovi žarki so vse močnejši, v naravi so vzklili zvončki, trobentice … Pomlad je tu. Pomlad nas vedno napolni z novo, svežo energijo, občutek imamo, da zmoremo več, da imamo več časa, tudi na račun daljšega dneva, in posledično tudi več idej, kako bi preživeli svoj vsakdan.

Novo pa vedno pride takrat, ko se staro umakne in mu tako prepusti svoj prostor. Tako kot naš vrt potrebuje osvežitev in očiščenje, ga potrebuje tudi naše stanovanje in ravno tako ga potrebujemo mi sami.

Ko korenovke jeseni shranimo v klet, smemo upati, da nam bodo obstale lepe in polne hranil vso zimo in večji del pomladi. Korenje, koleraba, zelena, daikon, repa, pastinak in rdeča pesa – spoznajmo jih bolje.

Korenje je nepogrešljiva sestavina številnih juh, uporabimo ga v solati in z naribanim delno nadomestimo sladkor v pecivih. Znani so korenčkovi piškoti in pecivo, ki se kar stopi v ustih. S svojo rdečo barvo korenje popestri jedi, sicer pa poznamo še rumeno, belo in celo vijoličasto obarvano korenje.