Je trenutek, ki si ga utrgamo in se mu ne moremo upreti, saj obljublja svojevrsten užitek. Nekaj majhnega, drobnega, sploh ne pravi obrok. Ne več kosilo in gotovo še ne večerja. Nekaj vmes in ravno zato tako privlačen. Ali pridete na čaj ali kavo?

Obožujem star porcelan in lične skodelice, ki jih najdem na bolšjem sejmu. Zadnje čase se brzdam in jih le še opazujem, ker zanje preprosto nimam več prostora v omari. Pa tam niso le za okras. Pred leti sem se odločila, da bodo postale del trenutkov, ko si privoščimo nekaj prazničnega glamurja, ko se pocrkljamo. In to je skoraj vsako nedeljo, pogosto pa še kdaj med tednom in vsekakor v zadnjem mesecu leta, ko si privoščimo več. Ali ko povabimo goste.

 Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Idejo za okrasitev prazničnega drevesca mi je ponudilo zimsko drevo z golimi zasneženimi vejami. Ob spodbudi domišljije in božičnih okraskih na njem v pričakovanju pomladi zacvetijo rože, zažvrgolijo ptički, nežno zafrfotajo metulji ...

Pravimo jim tudi zlata žila, saj je ta bolezen v preteklosti pestila zlasti premožne ljudi. Danes, ko nas slog življenja sili v sedeče delo in pogosto v nezdravo, neredno prehranjevanje, kar neredko vodi v zaprtje, je težav zaradi hemoroidov zelo veliko. Večinoma zbolevajo odrasli med 45. in 65. letom.

Za odgovore na vprašanja o težavah, ki pestijo več ljudi, kot se morda zdi na prvi pogled (saj tega ne obešamo na veliki zvon), smo prosili Gregorja Kunsta, dr. med., predstojnika Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Sivenje las je normalen proces, ki ga ni mogoče zaustaviti, tako kot ne moremo zaustaviti staranja. Tako kot se nekateri ljudje starajo počasneje in enakomerno, tako je tudi z lasmi. Nekateri dobijo prve sive lase že zelo zgodaj, celo pred tridesetim letom, drugi pozneje, a v starosti od 45 do 65 let ima več kot tri četrtine ljudi že sive lase.

Lasni mešički z leti proizvajajo vse manj melanina, to je pigmenta, ki obarva lase, in zato zraste siv las, ki pa ima tudi drugačno teksturo. Sivi lasje so bolj suhi, hrapavi in grobi, so trdi, žimasti, neubogljivi in tudi različnih odtenkov, nekateri so povsem beli, drugi rahlo rumenkasti ali pepelnati, nekateri z rahlo modrikastim odtenkom. Sivimo postopno, najprej opazimo srebrnino med lasmi nad čelom in na sencah, moški praviloma prej kot ženske. Do tiste lepe enakomerno pepelnate barve, ki jo vidimo v reklamah ali pri naših babicah, je pot praviloma dolga. In če so moški s srebrnimi nitkami med lasmi videti privlačni in šarmantni, jih ženske skušamo prikriti predvsem z barvanjem.

S premišljenim izborom spodnjega perila prikrijemo določene pomanjkljivosti. Zato bi lahko rekli, da je perilo skriti dragulj, ki pod oblačili oblikuje našo postavo. Bližajoči se prazniki so kot nalašč, da si privoščimo kakšen poseben kos perila, lahko pa ga tudi podarimo.

Pred nakupom poleg izbire barve upoštevajte še nekaj nasvetov.

Preverite velikost. Proizvajalci včasih spremenijo oblike nedrčkov tudi pri že uveljavljenih modelih. Tudi od materiala je odvisno, koliko in kako stisnejo oziroma koliko se raztegnejo.

Tudi v zaprtih prostorih lahko mimogrede poskrbite za spretnost in moč, ki ju potrebujete pri vsakdanjih opravilih. Namesto mehke dolge palice je mogoče uporabiti navadno daljšo palico, lahko pa tudi metlo. Ta je sicer malce krajša in se velja z njo zavrteti, če ste malo bolj gibčni. Prav ste prebrali. Zavrteli. Lahko tudi ob glasbi. Spretnost s prsti in dlanmi ter vrtenje telesa krepita možgane. 

Ogrevanje je mati vseh vadb, zato je, še preden se zavrtite s palico pod roko, priporočljivo zaokrožiti z vsemi sklepi. Začnite nežno z zapestji, komolci, gležnji in koleni ter zaključite z boki. Vedno krožite v obe strani, najprej v desno in nato še levo stran.

Slovenci smo tradicionalno jedi vedno delili po nekaterih značilnostih, na primer po letnih časih. Poleg tega poznamo jedilnike za vsakdanjik, za posamezna kmečka opravila v vinogradu, na polju, ob oranju ali košnji in tudi pobiranju jesenskih pridelkov. Prav tako ločimo jedi za posebne priložnosti: ob godovih, rojstvih, porokah, šagrah, sedminah, ob pustu in postu ter največjih praznikih.

Tradicionalne jedi so vedno nastajale ob sozvočju človekovega počutja, pogleda v naravo in shrambe ter z dostopnostjo do nakupa surovin, ki jih sami niso pridelali. Narava ni bila povsod enako radodarna, prav tako ni bil vsak letni čas enako bogat z dobrinami. Človek se je temu prilagodil in iz skromnosti ustvaril bogastvo. Zato se jedi tako razlikujejo po slovenskih pokrajinah in celo od vasi do vasi, čeprav so velikokrat samo različice osnovnih sestavin. Po vsej Sloveniji srečamo zelje, repo, korenje, krompir in jajca; na večini območij je zrasla tudi koruza, žito pa v višjih legah ni uspevalo, razen ajde, ječmena in prosa. Kjer ni bilo dovolj zelenjave na vrtu, so si pomagali z divjimi rastlinami, na primer s koprivami, kislico, rmanom, spomladi z regratom in čemažem.

PISMO UPOKOJENE ZDRAVNICE

V družini imamo dva odrasla, odgovorna človeka, starša, ki se nočeta cepiti. Tema tako ali drugače pride na dan ob vsakem družinskem srečanju. Iz rastoče agresivnosti naših dveh proticepilcev je mogoče razbrati, da je pritisk okolja nanju vedno močnejši. Razgovora o nujnosti cepljenja se lotevamo vedno bolj previdno in vedno bolj neradi, da se ne bi sprli.

Da smo cepljeni ovce, ki sledimo tem, ki nas zavajajo, da je moje zdravniško znanje zastarelo, da se morajo necepljeni zdaj bati nas, cepljenih, ker smo kužni, da nam ne prikazujejo pravih podatkov, da umirajo cepljeni, ne necepljeni, in še večje neumnosti, popolnoma sprte z zdravo pametjo, so argumenti, s katerimi nas proticepilci zavračajo.