Utrujenost, razbijanje srca, potenje ali tresenje rok, prekomerno pridobivanje telesne teže, zaprtje, nekontrolirano hujšanje, driska, spremembe teka, slabša miselna koncentracija, pozabljivost, živčnost, nespečnost, tesnoba ipd. so lahko znaki nepravilnega delovanja ščitnice.

Ker številni niti ne vedo, od kod izvirajo njihove težave, se pogosto ne zdravijo. »Težave, povezane z delovanjem ščitnice, se pojavljajo veliko pogosteje pri ženskah, čeprav so lahko prizadeti tudi moški,« je začela doc. dr. Katica Bajuk Studen, dr. med., specialistka interne in nuklearne medicine, ki dela na oddelku za bolezni ščitnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.

PO SLEDEH OKUŽBE S KORONAVIRUSOM

Pred upokojitvijo je bila Breda Senčar sopranistka in radijska novinarka na RTV SLO, kjer je pokrivala šolstvo in glasbena dogajanja. Lani januarja je za covidom najprej zbolel njen sin Medard, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu. Le nekaj dni za njim je virus napadel še njo. Če je sin, zdrav štiridesetletnik, covid prebolel tako rekoč mimogrede, pa je naši sogovornici, ki se je rodila leta 1943, čez noč in najbrž za vedno spremenil življenje.

Neskončno rada je hodila v naravo in obiskovala   številne koncerte, dramske predstave in razstave, na izletih upokojenih novinarjev je v vsaki cerkvi zapela Ave Marijo, zdaj pa je zaprta med štiri stene svojega stanovanja v Šiški, pa tudi peti ne more več. Kratkočasi se tako, da posluša radio, gleda televizor, bere revije in časopise ter knjige. Po stanovanju hodi le s hojco. Pa še to težko. Le z rokami lahko počne vse, kar je pred boleznijo. Se pa tudi pri tem hitro utrudi. »Naj poudarim, da nisem doma, ker bi to hotela.

Ob preteklih praznikih smo si voščili osebno, po spletu ali telefonu na največkrat skoraj enak način: Naj bo novo leto srečno, zdravo, veselo … Včasih voščila izgovarjamo – in sprejemamo – že skoraj samoumevno. Ko pa slišimo Želim, da ti novo leto prinese tisto, kar je najboljše zate, ob tem, da je lahko nekdo tudi resno bolan, zagrenjen ali jezen zaradi trenutnih razmer, se ustavimo in razmislimo, kaj nam je drugi pravzaprav zaželel.

Ali res vemo, kaj je najboljše za nas? Kako pogosto se o tem res sprašujemo, koliko to raziskujemo? To voščilo oziroma njegovo udejanjanje lahko vidimo na dva načina.

Zimske radosti nam dajo odlično priložnost, da si privoščimo tople napitke, ki ogrejejo telo. So sopotniki prazničnih dni, ki si jih brez slabe vesti lahko podaljšamo v januar, februar …

Osnova vseh toplih napitkov je … topla tekočina. Lahko je čaj, sadni ali pravi, lahko je kava, vino ali pivo. Navadno je tekočina sladkana s sladkorjem, tudi s sladkornim sirupom ali medom za bolj prefinjen okus. Sladkor je včasih beli sladkor, drugič svetlo rjavi sladkor ali celo temno rjavi melasni sladkor, da dobi pijača mnogo bolj karamelni pridih.

… vsakemu dnevu posebej in danes tudi novemu letu, in to kar v postelji, še preden stopimo na noge. Prikazane vaje so univerzalne in lahke ter spadajo v sklop tistih vaj, ki ne poznajo starosti. Priporočam jih vsem tistim, ki lahko z nogami vsaj malo migajo. Spadajo med vaje za ogrevanje, ki je še posebej pomembno za starejše, poškodovane in bolne. Za spodbudo naj povem, da nanje prisegajo tudi profesionalni športniki.

Zelo priporočljivo bi bilo, da bi opisane vaje začeli delati ljudje vseh starosti s povečano telesno težo in preventivno predvsem tisti, ki so se »prisilno upočasnili in ustavili« na enem mestu. Le-tem »ukazujem« tudi intenzivnejše sprehode v naravi. Razlogi za ta »ukaz« so v razbremenjevanju in aktiviranju obtočnega sistema in s tem celotnega organizma.

Legenda pravi, da je sir verjetno nastal tako, da so pred tisočletji popotniki mleko s seboj nosili v mehih, narejenih iz živalskih želodcev. Pri tem so encimi želodčnega tkiva prehajali v mleko, ki se je sesirilo. Nastala je okusna trda gmota, ki je bila obstojnejša od mleka.

Stari zapisi pravijo, da so bili prvi siri precej grenki in slani, podobni grškemu siru feta. Bolj organizirano so se izdelave sira lotili v 11. in 12. stoletju, in sicer predvsem v Franciji, Italiji in Švici. Tudi pri nas je sirarska tradicija bogata. Pred dobrimi 30 leti sta se v Gorenji vasi v Poljanski dolini sirarstvu posvetila Žužana in Milan Pustotnik.

Zdravniki ugotavljajo, enako pa kažejo tudi svetovne raziskave, da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije, odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih k temu spodbudijo šele njihove partnerke.

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena zlasti pri zdravljenju rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši pljučni in kožni rak ter rak debelega črevesja, redkeje jih ogrožata rak sečnega mehurja ter rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. Naši zdravniki na novo odkrijejo okoli 1600 primerov na leto, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, poleg tega pa je število vsako leto za dva odstotka višje. Približno 400 moških pri nas vsako leto umre zaradi raka prostate.