Kolagen predstavlja eno izmed pomembnejših beljakovin v telesu. Skrbi za elastičnost kože, upočasnjuje njeno staranje, izsušenost in odpravlja kožne nepravilnosti, pomemben je tudi za lase, sklepe, kite, vezi in mišice.

Kolagen je beljakovina, ki v človeškem telesu deluje kot lepilo, ki veže tkiva. Najdemo ga povsod, še posebej veliko pa ga je v koži, sklepih, vezeh, prebavilih in kosteh. Kolagen pomaga obdržati vlago in elastičnost kože ter tako zmanjšuje videz gubic, mlahave kože in celulita. Preprečuje poškodbe lasnih mešičkov in tako zaustavlja izpadanje las, hkrati pa pospešuje njihovo rast. Pomaga ohranjati mišično maso, ki je zelo pomembna za ohranjanje optimalne telesne teže in varno gibanje.

Ali ste med tistimi, ki jih pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Ali se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali vam ne uspe priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se spopadajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.

Malo je motenj, ki bi se ljudem zdele tako zelo neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja, ki se jim strokovno reče urinska inkontinenca. »Ker se mnogim ljudem zdijo opisane težave neprijetne, celo sramotne, še vedno le redki zberejo pogum, da o inkontinenci spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom. »Se pa stanje v zadnjem času spreminja. Vedno več govorimo o uhajanju urina in vedno več žensk, ki so naše glavne pacientke, je zadovoljnih z rezultati zdravljenja,« je začela Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in ustanoviteljica medicinskega centra Kalliste.

Hočeš nočeš pozimi potrebujemo nekoliko bogatejšo hrano, ki nas malo bolj nasiti in nam da tudi več kalorij, predvsem pa nas ogreje.

Med živila, ki grejejo telo, uvrščamo večino zimske zelenjave, na primer repo, zelje, kolerabo, oreške, semena in številne krepke začimbe. Pravzaprav je zelo enostavno in praviloma zmore vsak slediti naravnemu toku letnih časov in z njim povezanega prehranjevanja. Čeprav obožujem paradižnikovo solato, mi na kraj pameti ne pade, da bi si jo privoščila v tem zimskem mesecu. In čeprav obožujem kislo zelje ali kislo repo pozimi, si ne morem predstavljati, da bi ju uvrstila na jedilnik v vročem juliju. 

Ker do oddaje članka nismo dočakali napovedanega snega, smo se odločili, da vam tokrat vaje postrežemo z drugačno belino. Prijetno toplo odeti, čeprav v oblačila za vadbo, ki so na videz neudobna, boste vaje lahko naredili z lahkoto in mimogrede. Preden se jih lotite, hodite toliko časa, da bo telo ob malce pospešenem dihanju prijetno toplo.

Januarske vaje in današnji prikazi so namenjeni blaženju in v lažjih primerih odpravljanju težav, ki jih opažam pri hoji mnogih ljudi. Prevečkrat vidim stisnjena kolena in postavitev stopal, ki izražajo ploskost in upad stopalnega loka, s tem povezano nenaravno in drugačno gibanje kolkov in držo hrbtenice. Marsikateri tožijo o bolečinah v nogah, nekateri samo v kolkih in/ali kolenih, ter križu in vratu. Pri vseh pa gre tudi za splošno oslabelost.

V moji mladosti je bil sladkor posebno zdravilo. Moji mami je zdravnik, če nam je kaj »falilo«, svetoval: »Dajte otrokom sem pa tja tudi kakšno kocko sladkorja.« Bil je drag in mama je morala dati pet kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. A mama se je potrudila, mi pa smo »vsake kvatre« kocke sladkorja lizali počasi, s svetim spoštovanjem.

Tedaj ni nihče govoril, da sladkor škodi. Morda tudi danes ne škodi, če bi ga le uživali v primernih količinah. Po drugi strani nekateri mediji razglašajo fit ali bio življenje ter blagohotno svarijo, češ da se moramo izogniti sladkorju in ga nadomestiti z drugimi sladili, pa bomo zdravi in čili. Toda ali je res tako?

Po nakupih hrane rada hodim zgodaj zjutraj, ko se trgovina odpre. Ob trgovini je majhen bife. Kar nenavadno se mi je zdelo, ko je bil ob strogih ukrepih v času epidemije prostor pred bifejem prazen. Običajno vedno pred njim že zjutraj takoj po sedmi uri poseda nekaj starejših moških. Žulijo svoj kozarček ali skodelico kave in opazujejo vrvež pred trgovino. In vedno znova pomislim: »Da se jim le ljubi! Ali res nimajo česa početi?« Meni se zdi posedanje v gostilni čista izguba časa.

Petinosemdesetletni prijatelj, ki je ostal brez žene, mi večkrat pravi, ko opazuje moje življenje: »Le kako lahko sama živiš! Jaz ne morem biti sam. V času covida sem izgubil še tistih nekaj znancev, s katerimi sem se dnevno dobival ob kavi.« Vsak dan ga vidim, ko jo dopoldne maha proti bifeju. Ko grem mimo, sedi ob mizi sam in žuli svojo kavico.

Anketa

Sogovornike smo povprašali, ali imajo osebnega zdravnika in kako so zadovoljni z obravnavo pri njem.

Mirjana Peternel, upokojenka, Ljubljana: »Neizmerno sem zadovoljna s svojo osebno zdravnico. Kadar jo potrebujem, jo najprej pokličem po telefonu in jo nato na določen datum obiščem v ambulanti. Ko se je moja prejšnja zdravnica upokojila, sem kar nekaj mesecev iskala novo. Tudi ko sem imela težave s ščitnico, sem bila zadovoljna s storitvami v zdravstvu. Zaradi dobrih izkušenj verjamem v naše zdravnike in enako želim tudi vsem drugim uporabnikom.«