Če ne prej, zagotovo za kolonoskopijo slišimo po 50. letu, ko prvič prejmemo (in nato vsaki dve leti do 74. leta) vabilo k sodelovanju v programu Svit. Če je izvid vzorcev blata pozitiven, sladi napotitev na kolonoskopijo. S to preiskavo specialist ugotovi, kaj je vzrok krvavitve, in po potrebi odstrani polipe, ki so predstopnja raka na debelem črevesu in danki. Za uspešno preiskavo so nujni dobro očiščeno črevesje, pravočasna ukinitev zdravil za redčenje krvi in sodelovanje bolnika.

Kolonoskopija (uporablja se tudi izraz koloskopija) je notranji ( endoskopski ) pregled debelega črevesa ( kolona ) in končnega dela tankega črevesa ( ileuma ). Preiskavo opravimo s kolonoskopom, posebnim upogljivim aparatom, debeline oziroma premera 13 milimetrov. z videokamero in izvorom svetlobe ter številnimi drugimi funkcijami, je razložil Nace Robač, dr. med., specialist interne medicine, z Oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

USTVARJALNICA – OKTOBER

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Plašč iz volnenih ostankov

»O, je Kenzo?« so me spraševale ženske. Ne, avtor te pletenine ni lani umrli modni oblikovalec Kenzo Takada, res pa je, da tale ročno pleteni plašček spominja na njegov slog. Nisem ga želela posnemati, le pametno se mi je zdelo porabiti vsebino nekaj velikih vreč z ostanki volne. In je z nekaj dokupljenimi klobčiči nastal povsem spontano. Morda je neuničljiv zaradi kakovosti volne ali kompaktnega »riževega« vzorca, vsekakor je kljub pranju že nekaj let videti, kot da bi bil pravkar spleten.

O hoji se veliko govori in piše in prav je tako, saj je hoja naše naravno gibanje, ki ga je treba v zrelejših letih namensko vzdrževati. Bilo bi zelo dobro, da bi to spoznali čim prej, predvsem pa vsi tisti vseh starosti, ki več sedijo ali že imajo kakršne koli gibalne omejitve. Ker med hojo naletimo tudi na različne ovire, so izbrane vaje namenjene ohranjanju gibalnih sposobnosti, ki nam bodo omenjene ovire pomagale lažje premagovati. 

Ne bo odveč, če spomnim na hitrost hoje. Ta naj bo tolikšna, kolikor zmorete. Res je, da je nekaterim prijetnejše hoditi v paru in se pogovarjati, a raje svetujem, da se dogovorite, da se med hojo ne pogovarjate, pač pa se posvetite dihanju skozi nos, počitek pa si privoščite takrat, ko bo vaše telo to zahtevalo. Kmalu boste ugotovili, da se boste bolje počutili. Različna hitrost gibanja in hoje je popolnoma naravna. Kadar hodite še s kom, se dogovorite za mesto počitka, kjer se počakate in ob klepetu naredite še kakšno vajo za gibljivost.

Ognjič že dolgo velja za eno izmed najbolj zdravilnih zelišč, kar jih poznamo. Pozitivne lastnosti ognjiča potrjujejo različne raziskave, zaradi svojih učinkovin pa je zelo priznan tudi v kozmetiki.

Ognjič (Calendula officinalis) je po učinku zelo podoben arniki, predvsem kot zelišče za rane, vendar naj bi bil še bolj zdravilen. Namenjen je zunanji uporabi pri čirih, gnojnih ranah in ranah, ki se težko celijo, kožnih vnetjih, bradavicah, opeklinah, vnetju v ustni votlini in grlu, vnetju očesne veznice. Znano je, da ognjič obnavlja celice. Ne draži kože in je zato uporaben predvsem za občutljivo kožo in kožo, nagnjeno k alergijam. Ognjičevo mazilo krepi tonus kože, ji vrača sijaj in pospešuje kroženje krvi. Deluje proti mikrobom, snovi v njem pa preprečujejo naselitev glivic. Učinkovito je pri zdravljenju suhe kože, pomaga proti vnetjem, odrgninam in opeklinam.

»Zdravje je največ, kar imamo. Žal se tega pogosto zavemo šele, ko zbolimo,« je začel upokojeni zdravnik prim. mag. Dušan Repovš, dr. med., specialist socialne medicine, iz Ljubljane. Konec letošnjega avgusta ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z medaljo za velike zasluge v javnem zdravstvu in preventivni medicini ter še posebej v zdravstveni vzgoji.

Že v študentskih letih je stopil na preventivno pot in začel predavati na srednjih in višjih šolah predmete, kot so prva pomoč, nega bolnika in zdravstvena vzgoja. Pozneje je svoje poglede in novosti s tega področja prenašal tudi dodiplomskim in podiplomskim študentom na univerzi.

Ljudje smo včasih prav zanimivi. Negujemo svoje črne misli v upanju, da se lahko na vse mogoče slabe scenarije pripravimo in jih lažje odpravimo, če jih predvidevamo. Pa žal ni tako.

Tudi mediji znajo zelo dobro izkoriščati ta vidik človeške narave. O vsem slabem, kar se dogaja, poročajo zelo senzacionalno in v želji, da bi dosegli večjo branost, gledanost ali poslušanost. Vendar ta način oglaševanja na drugi strani predvideva prestrašenega posameznika, tistega, ki bi se rad pripravil na vse črno, ki prihaja, nekoga, ki veliko predvideva, ki živi bolj v prihodnosti in oblikovanju različnih scenarijev, ter tistega, ki veliko analizira preteklost in išče krivce, odgovorne za nastalo situacijo. Ti ljudje so bolj pod vplivom stresa, kar lahko pomeni tudi več stisk, bolezni, slabe volje. Koliko nas je takih?

Pas je modni dodatek, ki ne služi samo temu, da na telesu lažje obdržimo krilo ali hlače. Z njim poudarimo silhueto pri sicer ohlapnejših oblačilih, lahko ga uporabimo za popestritev enobarvnega oblačila ali kot modni dodatek, ki se ujema z drugimi dodatki (čevlji, torbico, nakitom), z njim pa lahko prikrijemo kakšno napako na postavi. Pomembno je, da dosežemo čim skladnejši videz.

Izbira pasov je danes res velika. Kompaktnejši usnjen pas lahko zapnemo čez plašč, tanek pas se krasno poda h kombinaciji ozke jopice in balonastega krila ali k damski obleki. Širši pas bo navidezno ustvaril postavo v obliki peščene ure tudi pri tistih ženskah, ki sicer nimajo izrazito oblikovanega pasu.

Če tudi za vas velja, da ni kosila brez krompirja ali pa ste že siti praženega, vam ponujam ideje za popestritev jedilnika. In še kupček »krompirjevih« nasvetov.

Krompir smo v Evropi začeli uživati sorazmerno pozno, in sicer šele v 18. stoletju, a se je hitro razširil, saj ga je bilo enostavno gojiti, in ker je bil okusen ter hranljiv, je zelo kmalu postal osnovna hrana. Ko ga je v 19. stoletju napadla krompirjeva plesen in za več let uničila pridelek, je to povzročilo hudo lakoto.  

Krompir je hranljivo in izjemno vsestransko živilo. Uporabljamo ga za sladice, priloge, glavne jedi, solate in celo kruh. Poznamo več kot 3000 sort, a niso vse primerne za vse jedi. Na splošno velja, da čvrstejše in zgodnejše sorte krompirja vsebujejo manj škroba, zato so primernejše za pečenje, cvrtje in solate, poznejše sorte pa navadno vsebujejo več škroba in so uporabne predvsem za kuhanje, pireje in sladice. Kifeljčar je torej res imeniten pečen, njoki pa bodo odlični iz poznega jesenskega krompirja. 

Srce je vedno v pogonu, zato potrebuje veliko energije, hranilnih snovi in kisika, da lahko dela. Kot vse telo in organi je tudi srce sestavljeno iz celic. V vsaki telesni celici je okrog tisoč mitohondrijev, kjer nastaja energija. Znanstveniki so ugotovili, da se z napačno prehrano zmanjša število mitohondrijev in ribosomov v celicah, tudi v srcu. Posledica je srčno popuščanje.

Srce nenehno potrebuje približno 70 različnih snovi – od aminokislin, glukoze, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov in mineralov do encimov in hormonov. Najbolj pa srcu škodijo opuščanje zajtrka, ocvrta živila, hidrogenirane transmaščobne kisline, pretirano soljenje, vidna maščoba v mesu, kajenje.