Prvi pomladanski mesec bomo obogatili z vajami, ki so logično nadaljevanje programa prvih dveh mesecev, ki je bil namenjen ohranitvi gibljivosti stopal in nog. Zdaj je nastopil čas, da se poigramo z ravnotežjem in močjo celega telesa. Izkušnje potrjujejo, da se z igrivostjo, lahkotnostjo, zbranostjo in dobro voljo napredek zelo hitro pokaže.   

Hoji za ogrevanje lahko dodate vaje iz februarske številke. Tako boste pospešenemu dihanju in srčnemu utripu dodali še kanček boljše gibljivosti hrbtenice in izdatnejši predklon za lažje nadaljevanje danes predstavljenih vaj. Predlagam, da vsako vajo za ogrevanje naredite tolikokrat, da začutite njen vpliv na telo, kar pomeni lahkotnejše gibanje. Prvim trem vajam naj se odrečejo ljudje s težavami z gležnji, koleni in kolki ter se izdatno posvetijo le četrti vaji.

Človek je do kruha vedno gojil spoštovanje, saj je že tisočletja simbol življenja. Zato številni narodi poznajo pravo obredje pri peki in uživanju kruha. Že same vonjave ob peki dajejo občutek slovesnosti. Pomembno pa je, katero moko uporabimo, da bo kruh tudi zdrav. 

Kruh je izpričano star več kot 7000 let, najbrž so ga pekli že veliko prej. Stari Rimljani so že poznali pekarsko obrt in tudi vedeli, kolikšen je pomen kruha za človekovo prehrano in zdravje. Indijanska plemena, Arabci, Berberi, afriška plemena in azijska ljudstva so že dolga stoletja uporabljali mešanice žit, od pšenice do rži, tudi ko še niso poznali kvašenega kruha. Prvi kvašeni kruh so mesili Egipčani, Rimljani pa so kruh že razlikovali po vrstah, oblikah in dodatkih. Posipali so ga z makovimi semeni, poprom in zelišči, lovorjem, kumino in mandlji. V kruh so dodajali tudi rozine, peteršilj, koper ... in ga oblikovali v hlebce ali zavite prstane in kite.

Tudi če pustimo različna bolezenska stanja ob strani, je vzrokov za neprijetno napetost in bolečine v mišicah lahko zelo veliko. Psihična preobremenitev, stres, prekomerna telesna dejavnost (ne nujno športna, sem spada tudi napornejše fizično delo in več gibanja, ki je značilno za prehod v spomladanski čas), ponavljajoči se gibi, predolgo vztrajanje telesa v prisiljeni drži ali v mirovanju zaradi zdravstvenih težav je le nekaj najpogostejših vzrokov.

V telesu ob tem občutimo zategnjenost ali okorelost, ki se stopnjuje do resnih bolečin v mišicah, hrbtu, ramenskem obroču. Pripravili smo pet napotkov, kaj lahko sami storite, da se boste v takih situacijah počutili bolje v svojem telesu.

Za pustni čas velja, da smo mastni okrog ust, pustne dobrote se namreč kopljejo v masti. A po pustnem preobilju pride streznitev v obliki posta. Narava je sama poskrbela, ljudje pa so že zdavnaj izkustveno spoznali, katera živila pri tem lahko pomagajo.

Korenček je dober vse dni v letu. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prebuja in prenavlja telo. Korenje je bogastvo zaščitnih karotenoidnih in flavonoidnih snovi, mineralov in vitaminov. Največ je betakarotena; iz njega v skladu s potrebami v telesu nastaja vitamin A. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B5 in B6, pa nekaj vitaminov C in K. Izrednega pomena je poleg vitamina A še vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost in je prav tako v korenju. Med minerali je razmeroma veliko kalcija, železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma, folna kislina pa skrbi za dobro voljo.

Epilepsija se pri starejših ljudeh po pogostosti uvršča takoj za demenco in možgansko kapjo. Ker se življenjska doba daljša, je pričakovati, da se bo število ljudi s to boleznijo še povečalo. V veliki večini jo je mogoče uspešno nadzorovati z zdravili, pogosto – odvisno od vzroka – pa tudi povsem pozdraviti.

Ta bolezen prizadene približno odstotek prebivalstva; imelo naj bi jo šest milijonov Evropejcev in po ocenah naših strokovnjakov približno 20.000 prebivalcev Slovenije. Natančnih podatkov ni, saj nimamo registra oseb z epilepsijo. Bolezen ne izbira, doleti lahko kogar koli in kadar koli ne glede na raso, socialni status, spol ali starost, sta pa večja vrhova pojavljanja v otroški in mladostniški dobi (polovica primerov že do 18. leta starosti) ter po 65. letu starosti. Po besedah dr. Natalije Krajnc, dr. med., specialistke pediatrije in otroške nevrologije, predsednice Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pri nas vsako leto na novo zboli več sto ljudi, od teh je po oceni četrtina starejših od 65 let.

MODA

Trenirke, kot po domače imenujemo oblačila za prosti čas, niso obvezen del garderobe samo za športnike, temveč tudi za aktivnejše preživljanje prostega časa v telovadnicah, zdraviliščih, oblečemo jo za druženje s prijatelji v naravi ali sprehajanje domačih ljubljenčkov ali pač takrat, ko se želimo počutiti udobno.

Trgovine so polne oblačil v pomladnih barvnih odtenkih in kar vabijo po osvežitvi in poživitvi sivih zimskih dni. Če so oblačila za prosti čas izdelana iz kakovostnih materialov in v kroju, ki vam kar najbolje pristaja, jih lahko sestavite v simpatične kombinacije. Čeprav so zelo namensko izdelana (glede na zračenje, vzdrževanje, obrabe, razteznost materiala), lahko za skoraj vsako dejavnost najdete ustrezno različico, ki ustreza določeni dejavnosti.