Psihologija

Vloga strahu v našem življenju je, da nas varuje pred tem, da se ne izpostavljamo nevarnostim, da se ne poškodujemo, da smo nežni do sebe in drugih. Žal pa se večkrat pokaže, da strah ne opravlja prvotne funkcije, temveč nas hromi pri vsakdanjih odločitvah, nam onemogoča, da živimo v skladu s svojimi potrebami in željami, ter nas oddaljuje od tega, da v celoti izkoristimo svoje potenciale in talente.

Strah se pojavi takrat, ko zapustimo sedanji trenutek. To pomeni, da začnemo razmišljati o prihodnosti, si ustvarjamo najrazličnejše scenarije in pogled na prihodnje dogodke, ki se morda niti ne bodo zgodili. Največkrat se res pričakovane situacije ne odvijejo na pričakovan način. Zakaj potem dopustimo strahu, da tako pomembno vpliva na naše življenje?

Psihologija

Ne glede na to, kdo smo in kaj počnemo v življenju, vsi smo družabna bitja in za srečno življenje potrebujemo soljudi. Z njimi živimo, se učimo in razvijamo, delamo ter delimo vse dobro in slabo. Z njimi tudi tkemo takšne ali drugačne medsebojne odnose. Najprej s starši, sorodniki, potem s prijatelji, znanci, sošolci, partnerjem, otroki, pravzaprav z vsemi, ki nam prekrižajo pot. Z njimi doživljamo svoj svet.

Z vsakdanjimi življenjskimi težavami se spoprijemamo vsak na svoj način. Pri tem doživljamo prijetne in neprijetne izkušnje in odzive ljudi, s katerimi smo ob tem v stiku. Pogosto se sprašujemo, kako bi lahko nekatere situacije reševali na drugačen in boljši način, kot smo jih.

Rekreacija 

Srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu je minilo v izjemnem medsebojnem sodelovanju tako na jutranji kot večerni vadbi in po njej, ko smo opravljali vaše osebne izboljšave. Vprašanja in posveti z vami so pomagali drugim udeležencem vadbe, pomagali pa bodo tudi meni in tistim, ki bodo vadili z nami do prihodnjega srečanja. Hvala vsem.

Poletni ringaraja je sklop vaj, ki jih lahko delate posamično, če pa se jih boste naučili in delali v paketu, boste z njihovimi učinki razveseljevali sebe in druge. Pomembno je le, da vsako vajo naredite pravilno in toliko, kolikor zmorete, brez nasilja nad sabo. In da ste ob izvajanju veseli in predani.

Prehrana

Katero zelenjavo in sadje naj uživamo surovo oziroma presno in katero je bolje, da jo skuhamo ali toplotno obdelamo? Dilema je povsem navidezna. Edini pravi odgovor je – oboje. Narava nam je namreč dala zelenjavo in sadje, da bi iz njiju pridobili vse, kar koristi našemu telesu.

Telo za pravilno delovanje celic in telesa potrebuje gradivo (beljakovine), gorivo (ogljikove hidrate, maščobe) in zaščito (antioksidante iz vrst karotenoidov in flavonoidov). Poleg tega potrebujemo še vitamine in minerale, encime in vlaknine. Vse te snovi pa se različno odzivajo na toplotno obdelavo. In seveda na vodo, ki izluži vodotopne vitamine in minerale. Tako na primer nekateri vitamini, zlasti skupine B, s toplotno obdelavo propadejo, enako velja za encime, ki jih vnesemo v telo s sadjem in zelenjavo. Po drugi strani pa se s toplotno obdelavo sprosti več zaščitnih karotenoidnih snovi, na primer iz kuhanega korenja, špinače ali paprike jih pridobimo več kot iz surovih živil.

Svetloba je pomembna za nastanek vida, hkrati pa je za očesne strukture tudi škodljiva. Svetloba s stimulacijo celic na očesnem ozadju sproži nastanek signala, ki v možganih oblikuje sliko.

Določen spekter svetlobe, ki smo mu vsakodnevno izpostavljeni, lahko poškoduje občutljive celice očesnega ozadja. Oko ima razvito lastno zaščito pred poškodbami, povzročenimi zaradi svetlobe. Del te zaščite predstavljajo tudi hranila, ki se po krvnem obtoku prenesejo v oko in se kopičijo v točno določenih očesnih strukturah.

 Zdravje

V poletnih mesecih je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga lahko uporabimo za krepitev ali čiščenje organizma in tudi za druge zdravstvene tegobe, saj ima izredno zdravilno moč.

Ali ste vedeli, da trpotec uvrščajo med najbolj zdravilni plevel, ki so ga uporabljali že pred tisoči let. Z njim so si popotniki negovali stopala, zdravili zvine in manjše poškodbe. O tem star ljudski nasvet pravi, zakaj bi nas pri dolgi hoji bolele noge, če raste trpotec ob poti. Ni čudno, da je latinsko ime Plantago nastalo iz besede planta, ki pomeni podplat, na katerega spominja oblika širokolistnega trpotca.