Presaditev (transplantacija) organov je eden največjih dosežkov medicine 20. stoletja. Hkrati pa velja za strokovno in logistično najzahtevnejši medicinski poseg. Podatki o številu presaditev in preživetju obolelih kažejo, da smo v Sloveniji pri tem zelo uspešni. Presajeni organ marsikateremu bolniku vrne zdravje ali celo reši življenje.

Slovenski zdravniki na leto presadijo okoli 100 organov, večinoma jih pridobijo od umrlih darovalcev. Le občasno se zgodi, da bolniku presadijo organ živega darovalca (ledvico, del jeter, del pljuč, kostni mozeg …), nazadnje so presadili dve ledvici leta 2018. Letos mineva petdeset let od prve presaditve, ki so jo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (leta 1970 so namreč prvič presadili ledvico živega darovalca), hkrati pa 20 let od priključitve Eurotransplantu, mednarodni organizaciji za izmenjavo organov in tkiv.

 Z vsaj 70-odstotno pregledanostjo žensk v programu ZORA, 90-odstotnim zdravljenjem odkritih predrakavih sprememb na materničnem vratu in 90-odstotno precepljenostjo deklet proti okužbi s HPV bi lahko popolnoma iztrebili raka na materničnem vratu, trdijo ginekologi.

Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga je spomladi leta 2018 začrtala Svetovna zdravstvena organizacija – torej odpravo raka na materničnem vratu. Najbliže temu cilju je za zdaj Avstralija. Za to vrsto raka pri nas na leto zboli okoli 120, umre pa med 40 in 50 žensk. To je izjemen uspeh, trdijo ginekologi, saj smo bili po številu bolnic z rakom na materničnem vratu pred dvajsetimi leti med prvimi v Evropi. Zadnja leta se število na srečo močno niža. V letu 2018 so namreč odkrili 106 novih primerov tega raka.

Vitamin F ni vitamin v pravem pomenu besede, saj z njim imenujemo esencialne maščobne kisline omega-3 in omega-6. Alfa-linolenske kisline, ki spadajo v skupino maščobnih kislin omega-3, in linolenske kisline iz skupine maščobnih kislin omega-6 imajo zelo pomembno vlogo v človeškem organizmu. Ker jih telo ne more samo proizvesti, jih moramo dobiti s hrano.

Številne znanstvene študije so ugotovile, da redno uživanje rib (predvsem morskih) ali ribjega olja, v katerem prevladujejo nenasičene maščobne kisline omega-3, zmanjšuje smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja, še posebej srčnega infarkta. Maščobne kisline omega-3 zmanjšujejo vnetja, izboljšajo funkcijo žil, normalizirajo srčni utrip, izboljšujejo učinkovitost srca ter preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, znani so tudi pozitivni učinki na zmanjšanje vsebnosti maščob v krvi (trigliceridov in LDL-holesterola) in znižanje krvnega tlaka pri ljudeh...

Ni se prijetno zbuditi z zabuhlimi očmi, saj otekle zgornje in spodnje veke močno spremenijo videz obraza. Če se vam to zgodi le tu in tam, si lahko pomagate na naraven način, sicer pa obiščite zdravnika.

Zabuhle oči so običajno posledica pomanjkanja spanja ali močnega joka pa tudi fizičnega ali duševnega stresa. Pojavijo se tudi kot opozorilo, da smo zaužili preveč slane hrane, vnesli v telo preveč toksinov, aktivno ali pasivno kadili in nezmerno pili alkohol. Lahko imamo zabuhle oči tudi zaradi težav s sinusi, zaradi vnetja oči pri kontaktnih lečah ali zaradi alergene kozmetike. Za vse naštete vzroke je značilno, da so oči občasno zabuhle in da zabuhlost lahko omilimo sami. Če pa gre za pogosto težavo ali za hudo obliko zabuhlosti, je potrebno zdravljenje.

Juha iz gomoljne zelene (šelinka)

Za 4 osebe potrebujemo:

velik gomolj zelene

2 krompirja

korenček

čebulo

malo maščobe

1 do 1,5 l neslane jušne osnove ali vode

sol, poper po potrebi

brizg limonovega soka ali vina

panceto, pršut, klobaso ali slanino za dodatek

Priprava: Vso zelenjavo olupimo in očistimo ter narežemo na kocke. V loncu na malo maščobe na hitro popečemo koščke pancete, jih stresemo na krožnik in prihranimo.

V lonec nato damo vso narezano zelenjavo, prilijemo toliko jušne osnove ali vode, da je zelenjava pokrita, rahlo solimo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in juho pokrito kuhamo še 15 minut, da se zelenjava povsem zmehča. Tretjino do polovice količine juhe v posebni posodi pretlačimo s paličnim mešalnikom ali kar z vilicami, nato vrnemo v lonec k preostanku juhe in prilijemo jušno osnovo, kolikor je potrebujemo. Ali pa juho v celoti pretlačimo v kremno juho, kakršna je na sliki.

Herpes zoster ali pasovec povzroči virus varicella zoster, ki spada v skupino herpesnih virusov in s katerim se običajno prvič okužimo že v otroštvu. Takrat virus povzroči norice, ki običajno izzvenijo brez zapletov. Po ozdravitvi noric ostane virus v mirujočem stanju v živčnih ganglijih možganskih in hrbtenjačnih živcev do konca življenja. Ob morebitnem padcu odpornosti v kasnejših letih življenja se lahko reaktivira in povzroči pasovec.

Za pasovcem zbolevajo običajno ljudje med 50. in 70. letom starosti, četrtina obolelih pa je mlajša od 40 let. Pasovec je pogostejši pri imunsko oslabelih ljudeh, ki se zdravijo zaradi malignega obolenja ali druge težje bolezni, vendar se neredko pojavi tudi pri povsem zdravih ljudeh. Sproži ga lokalna poškodba, stres ali sončna opeklina. Pretirano izpostavljanje UV-žarkom zmanjša splošno telesno odpornost in lokalno odpornost kože, tako da je pojav pasovca pogostejši poleti, tako kot je pogostejši herpesni izpuščaj na koži in sluznicah, povzročen z virusom herpes simplex.

V Duhovni skupnosti Oriš – energij narave je približno 400 Slovencev. Njihov center je na Bizeljskem, kjer imajo tik ob gradu svoj tempelj, ta pa velja za največji center v Evropi. Trikrat na leto ima v njem svoja predavanja tudi vodja skupnosti dr. Síkírù Sàlámì - Bàbá King. Po rodu je Nigerijec in je doktor socioloških znanosti, bil je univerzitetni profesor katedre za afrikanistiko na Univerzi v São Paulu, študiral in predaval pa je tudi v Angliji, nato pa se je preselil v Brazilijo in tam ustanovil center. Od leta 2000, ko je bil center v Braziliji postavljen, se po svetu močno povečuje število zainteresiranih za filozofijo oriš.

Oblačila za spanje so postala več kot le to. Sestavljena so iz vsaj treh kosov, ki se dopolnjujejo med seboj, in so kot nalašč za nošenje v poznih zimskih jutrih ali ob večernih razvajanjih pri branju dobre knjige. Spalna moda prisega na kombinacije barv, tople in mehke materiale ter domiselne cvetlične vzorce in prisrčne motive.

Tradicionalni kosi, kot sta klasična pižama in spalna srajca, so redki, vendar še vedno uporabni za vse, ki ste zapriseženi klasiki. Materiali so kljub tradicionalnemu videzu modelov udobni, mehki in prožni.