Ljudje
-
Prosti časfebruar '24Dom Ljudje Starejši
STANOVANJE
Dostop do jedilne mize mora biti neoviran in dovolj širok, ne glede na to, ali gre za formalno jedilnico v ločenem prostoru, za manjšo mizo v kuhinji ali kadar je jedilnica del velikega dnevnega prostora, ki združuje kuhinjo in dnevno sobo. V zelo majhnem stanovanju ali garsonjeri si pomagamo z majhno raztegljivo ali sklopno mizo oziroma smo prisiljeni v obedovanje pri pultu.
Čeprav ima marsikdo še formalno ločen prostor za jedilnico, ta pogosto sameva, sam pa raje obeduje za manjšo mizo v kuhinji. Za slabo pokretno osebo je velika ovira, če je prostor utesnjen in dostop do mize omejen. Za osebo na vozičku pa je najprimernejša odprta zasnova, kjer je vse v enem prostoru, saj sta tako izraba prostora in dostopnost optimalni.
-
Aktualno
Evropski statistiki so izračunali, da je nekaj več kot petina populacije starejša od 65 let. Za povrh so dali oceno, da se bo število starejših od 80 let do konca tega desetletja z zdajšnjih skoraj šestih odstotkov povečal na 14,6 odstotka.
Slovenija je del demografske zgodbe. Glede na nedavne analize Svetovne banke, ki je v določenih segmentih in po mnenju številnih ena bolj merodajnih za analize te vrste, spada Slovenija med 20 demografsko najbolj ogroženih držav v evropski družini. Vsak peti prebivalec je starejši od 65 let, trend pa se pomika k še starejši dobi. Zanimivo je, v dobrem smislu, da je Svetovna banka v svoji študiji, ki jo je Beatriz Rose povzela v italijanskem časniku Espresso, pohvalila ukrepe slovenskih oblasti za »omilitev« posledic demografske krize.
-
Prosti časfebruar '24Ljudje Razvedrilo
Dobre stare viže
Otroštvo in del mladosti je preživel v Halozah na Štajerskem, ko je imel 19 let, pa ga je služba ponesla v Ormož, kjer živi še danes. Že rosno mlad se je ukvarjal z glasbo, kot mladi pevec je uspešno nastopil tudi na radijski prireditvi Pokaži, kaj znaš. »To so zelo lepi spomini. Okrog leta 1960 so bile te oddaje zelo priljubljene. S prijateljem, ki je igral na kitaro, sva predstavila skladbo z mojim besedilom z naslovom Marina in prejel sem prvo nagrado občinstva. Kasneje sem v oddaji nastopil še dvakrat in tudi zmagal,« se spominja svojih glasbenih začetkov pevec Ivan Švajgl.
-
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Naročniki lahko objavijo tri brezplačne oglase na leto. Posamezen oglas lahko vsebuje največ 30 besed, pošljite pa ga do 15. v mesecu, da bo objavljen v naslednji številki. Oglase lektoriramo. Oglaševalcem zagotavljamo anonimnost, zato njihovih naslovov ali telefonskih številk ne posredujemo nikomur.
- Če se javljate na oglas, na ovojnico pisma napišite naš naslov ter šifro in številko oglasa, da lahko vaše pismo posredujemo naprej. Odgovarjajte le na male oglase zadnjih dveh mesecev.
-
Spoznajte jih
Ljudje pravijo, da se v teh tako imenovanih modernih časih, skoraj nič več ne izplača, predvsem tisto, kar je vezano na obrt in ročno spretnost. Tudi poklic, ki ga predstavljam, počasi že izumira, pa čeprav je bil nekdaj cenjen in potreben tako v mestu kot na podeželju.
Čevljar, po domače šoštar, je izdeloval in popravljal obutev. Predvsem na podeželju je svoje storitve opravljal tudi tako, da je šel v štero – to pomeni, da ga je gospodar povabil na svoj dom, kjer je članom družine izdelal nove čevlje in po potrebi popravil oziroma potumplal staro in pošvedrano obutev. Zaradi neustrezne hoje je namreč obutev kaj hitro spremenila prvotno obliko. Tako je čevljar pri določeni družini ostal kar nekaj dni, lahko je pri njih tudi prespal ali pa se vsak dan vračal domov, če ni bilo predaleč, dokler ni dokončal naročenih opravil. Material, leder oziroma usnje (predvsem svinjsko), je včasih nabavil naročnik, torej gospodar, običajno pa ga je mojster prinesel s seboj.
-
Na današnji dan, 26. januarja 1974, je izšla prva številka Vzajemnosti kot mesečna priloga Delavske enotnosti. Leta 1985 pa je začela izhajati kot samostojna revija.
Vzajemnost so kot nadgradnjo glasil Samouprava zavarovancev in Upokojenec izdajali Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, Društvo upokojencev SRS in Časopisno založniško podjetje Delavska enotnost. Kot beremo v prvi številki je bilo v imenu "poudarjeno eno od temeljnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga drugače opredelimo tudi z geslom vsi za enega, eden za vse. Poseben pomen pa dajejo temu imenu tudi spomini na predvojna društva Vzajemnosti, ki so mnogo pomenila v sindikalnem gibanju."
Ne bom dopustila, da bi upokojence potiskali na družbeni rob
NAŠ POGOVOR
Sredi poletja je prevzela vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije, naše največje nevladne organizacije, nasmejana, energična in odločna Zdenka Jan iz Šempetra v Savinjski dolini. Širni Sloveniji je bila še neznana, zato pa so jo toliko bolj poznali na Celjskem in jo tudi predlagali za predsednico krovne organizacije. V aktivnem obdobju je delala kot kriminalistka, ki se je na celjski policijski upravi ukvarjala z mladinskim kriminalom. Z možem živi na hmeljarski kmetiji in je ponosna mama dveh odraslih sinov.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika
januar '24Ljudje Medgeneracijsko
Aktualno
Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.
Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.
Smreka daje violini ton, mojster Pavel pa vse drugo
Spoznajte jih
»Pravzaprav se je vse skupaj začelo z angelom,« začne svojo pripoved goslar Pavel Skaza. Iz Spodnjega Doliča (pri Vitanju) je doma. »Taka rumena hiša z rumeno garažo in spredaj rogovilo …« je dejal, ko sva se dogovarjala za srečanje tam v objemu gozdov in v dolini, ki jo sonce obišče ali pa tudi ne.
Pavel Skaza je eden redkih slovenskih goslarjev. V njegovi delavnici, prepolni violin, je glasbo čutiti. Čutiti je zvok lesa, o katerem mojster Skaza govori kot o najljubši ljubimki. »Les je treba poznati, ga prepoznati in spoznati. Ga čutiti ... Navsezadnje smreka daje violini ton,« pove. A glej ga zlomka, sam violine ne igra. In tu se vrnemo k angelu. »Živo se mi je sanjalo, da naj se grem, ko se bom zbudil, učit violino. In ko sem se v sanjah napol zbudil, da bom odšel v glasbeno šolo, se je pojavil angel varuh in mi rekel, naj grem rajši delat, ker bom prej končal.« In je šel.
-
Spoznajte jih
Ana Škotnik iz Pustega Polja je polna energije, humorja in veselja do življenja, čeprav je zakorakala v 88. leto. Kot živahna, zanimiva in srčna sogovornica je navdušila udeležence prireditve Bilo je nekoč v Nazarjah.
Ana je članica Društva upokojencev Nazarje, kjer je osem let vodila dramsko sekcijo in je bila »dežurni krivec« za smeh in dobro voljo na vseh izletih društva, piknikih, srečanjih … Nikoli ne sedi križem rok, temveč se njeno jutro začne s telovadbo, h kateri jo spodbujajo hčerki in zet. Ko se oni odpravijo zdoma, odhiti s svojim avtomobilom po nakupih, k prijatelju ali prijateljici na kavico, nato spet domov, da pripravi kosilo, potem se spravi k branju novic tistega dne. Nato bere našo revijo Vzajemnost, ki si jo »prišpara« za en teden branja, saj medtem piše pesmi, se pripravlja na nastope na občinskih in društvenih dogodkih, šiva, odide na sprehod in nato gleda tiste »življenjske« nadaljevanke.