Ljudje
DECEMBRSKA NAGRADNA KRIŽANKA – IZŽREBANCI
januar '24Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet
Geslo nagradne križanke št. 12 se pravilno glasi: PODPORA IMUNSKEMU SISTEMU.
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 12:
1. do 4. nagrado – darilni paket v vrednosti 40 evrov – prejmejo: Dora Kljun, Materija, Cvetka Ambrožič, Bled, Jože Dovžan, Ljubljana, in Majda Roškar, Maribor, 5. in 6. nagrado – paket v vrednosti 30 evrov – prejmeta Ana Razložnik, Idrija, in Alojzija Čebulj, Vodice, 7. in 8. nagrado – paket v vrednosti 20 evrov – pa prejmeta Zvezdana Mavrič, Muta, in Martin Kropivnik, Cerklje na Gorenjskem.
Predstavnik obrti, ki počasi izumira
Spoznajte jih
Srednji Lipovec pri Dvoru je idilična gručasta suhokrajinska vas ob vznožju vinogradniške gorice Boršt, kjer živi okoli devetdeset prebivalcev. Skromna in skopa zemlja ni dopustila razvoja kmetijske dejavnosti, več stoletij pa tukaj lepo uspeva vinska trta. Stagnacija prebivalstva po drugi svetovni vojni je opazna tudi v teh krajih. Razvoj infrastrukture v zadnjih letih, tudi tekoča pitna voda, je izboljšal kakovost življenja prebivalcem Ajdovške planote.
Za preživetje so številni rodovi poleg kmetijske dejavnosti iskali dodatni vir zaslužka, ki je omogočal razvoj. V Suhi krajini so bili to kuhanje apna, kuhanje oglja, kovaštvo in druge stare obrti, ki so skoraj popolnoma izginile. V Srednjem Lipovcu živi prava legenda kovaštva Franc Skube, po domače Martinkov. V svoji delavnici še vedno – kljub častitljivim 95 letom – poprime za kovaško kladivo. Njegov rod izhaja iz Železnega pri Dobrniču. Franc se je rodil 19. januarja leta 1928 v Ajdovcu v družini s šestimi otroki mami Nežki in očetu Lovrencu, kovaču. Doma je bila revščina, zato mu je oče omogočil šolanje in ga poslal v podkovsko in veterinarsko šolo v Ljubljani in še v uk h kovaču Valantu v žužemberškem gradu. Med vojno so do kapitulacije Italije delali v gradu, potem pa je koval do konca vojne pri kovaču Petriču v Bršljinu. Postal je podkovski mojster, leta 1950 je po končanem vojaškem roku v Ajdovcu odprl obrt.
-
Z Vzajemnostjo čez Pelješki most
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, v jubilejnem letu, ko Vzajemnost praznuje abrahama, bomo poskrbeli za še bolj zanimivo in veselo srečanje, tokrat že 18. po vrsti. Lahko vam že izdamo, da bomo nastanjeni v bosanskem Neumu ob Jadranskem morju, kjer smo pred leti že bili, vendar v drugem hotelu, in od koder bomo imeli lepo izhodišče za zanimive izlete. Med drugim se bomo zapeljali tudi čez Pelješki most, ki bi ga radi videli, kot ste nam zaupali, potem pa bomo z ladjico odpluli še na Korčulo. Na pot bomo šli v nedeljo, 2. junija, zjutraj in se vrnili v sredo, 5. junija, zvečer. Rezervirajte si čas in se nam pridružite. Na Kompasu obljubljajo, da bo tudi cena ugodna. Vse podrobnosti o letošnjem srečanju bomo objavili v februarski Vzajemnosti.
-
Le kdo še ni slišal za umetno inteligenco, ki je sposobna vse več stvari. Tega razvoja se ne da ustaviti, algoritmi z navodili, kako naj kaj deluje, so že v vsakem manjšem aparatu, pravzaprav svet poganjajo računalniki. Vse bolj so zmogljivi, ker črpajo znanje in podatke, ki jih nalaga človeštvo. Strokovnjaki za prihodnjih pet do deset let napovedujejo še večji in hitrejši razvoj umetne inteligence, ki bo pogonska sila gospodarstva in bo omogočila razvoj in blagostanje. Marsikatere je strah pametnih strojev, toda kako bomo uporabili njihovo moč, je odvisno od nas. Vodilni državi na tem področju ZDA in Kitajska imata zato največjo odgovornost.
Veljati je začela pravica do oskrbovalca družinskega člana
januar '24Ljudje Zdravje Oskrba
Aktualno
Prvega januarja je začel veljati zakon o dolgotrajni oskrbi oziroma prva od predvidenih pravic, to je pravica do oskrbovalca družinskega člana. Izkoristijo jo lahko tisti starejši, ki ne morejo samostojno živeti in potrebujejo pri vseh opravilih pomoč druge osebe. Na pristojni center za socialno delo (CSD) morajo vložiti Vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. V elektronski obliki je na voljo na portalu www.gov.si. Na CSD bodo preverili izpolnjevanje pogojev, na podlagi pozitivnega mnenja invalidske komisije o upravičenosti do oskrbe in ustreznosti kandidata za oskrbovalca bodo uporabnika uvrstili v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
-
Zgodbejanuar '24Kultura Ljudje
Glasbenik, skladatelj, umetnostni zgodovinar in fotograf Lado Jakša je vsestranski mojster multimedijske projekcije. Ustvarjalec glasbe v svojih predstavah fotografsko sliko na platnu pogosto povezuje z glasbeno improvizacijo in literarnimi ter filozofskimi citati.
Lado Jakša deluje kot svobodni umetnik, samozaposlen v kulturi. Ustvarja glasbo in fotografijo, ki ju v edinstveni lastni izvedbi predstavlja gledalcem in poslušalcem. Združuje džezovsko, eksperimentalno in ambientalno glasbo za film, televizijo, gledališče in umetniški ples. Je avtor 70 samostojnih fotografskih razstav ter več kot sto glasbenih in fotografskih multivizijskih projektov. Vodi tudi številne glasbene in fotografske delavnice.
-
ŠPORTNI VETERANI
Dogovoriti se za srečanje s 66-letnim Nanijem Matjašičem, človekom mnogih talentov in zanimanj, ni mačji kašelj. Ko pa se le zgodi, je pogovor vse prej kot dolgočasen.
Kot prvi Slovenec je organiziral boj za naslov svetovnega profesionalnega boksarskega prvaka. In to prvič v Sloveniji, prvič s slovenskim boksarjem in slovensko zmago, potem ko je 9. aprila 2010 Dejan Zavec v Hali Tivoli premagal Argentinca Rodolfa Martineza. Že leta 2006 pa je bil organizator in promotor prvega boja Mr. Simpatikusa, ki ga je neposredno prenašal televizijski program Eurosport, to pa je bil tudi Zavčev edini profesionalni boj na rodnem Ptuju.
-
Zgodbejanuar '24Ljudje Kultura
Iz roda v rod
Igralec Peter Ternovšek, oče igralca Aljoše in ljubeči mož žene Jelke, je dobitnik Borštnikovega prstana. Pravi, da je imel najlepši, pa vendar težak poklic, ki zahteva celega človeka. »Oder razkrije marsikaj, tudi ali predvsem bahavost, napuh, kar je najhujše ... Gledalci čutimo, kdaj je igralec iskren, in samo iskrenost nas lahko prepriča in obogati.«
Že kot otrok je našel oder na »koln kišti« in zabaval domače. Oče, ki je izhajal iz Koroške, je bil učitelj glasbe, vodil je več pevskih zborov in je bil družaben človek. A do Petra je bil strožji kot do drugih učencev. Ta takrat še ni mogel razumeti, da drugače ni smel delovati, zato ga je očetova strogost v šoli tako prizadela, da si je obljubil: »Nikoli ne bom učitelj!« Toda zarečenega kruha se največ poje in Peter je postal učitelj ... Njegovi spomini na otroštvo pa so »pozlačeni« z mamino milino in toplino. Prišla je iz Primorske, še vedno ji reče mamica. Bila je negovalka v bolnici, po rojstvu četrtega otroka pa je ostala doma in skrbela, da jim je bilo lepo.
-
Anketa
Naše zvesto bralstvo smo ob 50. obletnici povprašali za mnenje o reviji Vzajemnost.
Helena Murgelj, upokojena učiteljica, Otočec: »Naročnica sem že dobrih petnajst let. Najprej obvezno preberem besedo urednice, ker izvem, kakšna je tematika tekoče številke. Pritegnejo me številne rubrike, preberem strani z družabnimi dogodki, pisma bralcev pa prispevke o zdravju in prehrani, intervjuje z zanimivimi osebnostmi. Zanimajo me novice s pokojninskega področja. Preberem tudi rubriko Svetujemo vam. Rada rešujem križanke, sudoku, odgovarjam na nagradna vprašanja in miselne orehe. Znance in prijatelje sem navdušila za to revijo in marsikateri so jo tudi naročili.«
Pesnica, ki piše v svojem jeziku srca
Prosti časjanuar '24Ljudje Kultura
Kultura
Le predstavljate si lahko, kako praznično je bilo, ko je bilo lani novembra v rimskem senatu slišati Pesem o gugalnici Andreine Trusgnach, saj je šlo za eno redkih priložnosti, ko je tam zazvenela beseda iz Beneške Slovenije. Takrat so tam na pobudo senatorke Tatjane Rojc pripravili posvet z naslovom Poezija duše med lokalnimi jeziki, mejami in svobodo, Andreino pa počastili s posebnim priznanjem za ohranitev zapuščenih pokrajin. Za velikokrat nagrajeno pesnico in pripadnico slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter njene prebivalce je bila to velika čast. Slovenska beneška beseda je vstopila v italijanski senat skozi glavna vrata.
