Ljudje
-
Prosti časjulij '19Ljudje Starejši
Pozdravljanje je pomembna socialna veščina, ki se je morajo otroci naučiti, ker človek, ki ne zna primerno pozdraviti, ne pogleda v oči in ne izreče prijaznega dober dan, velja za neolikanega in nespoštljivega, če ne še kaj hujšega. Marsikdaj slišimo, da sodobni otroci ne pozdravljajo starejših. Pa so res krivi otroci ali tisti, ki jih primernega pozdravljanja niso učili, pa ne le z besedami, ampak predvsem z lastnim zgledom?
Kadar se srečata otroka, se najprej molče opazujeta. Šele nato sledi beseda, a ne pozdrav ali izmenjava informacije, kako je komu ime, ampak povabilo k igri. Vse drugo pride kasneje. Če otroka ne učimo drugače, bo enako »pozdravil« tudi odraslega, le da bo do njega veliko bolj nezaupljiv. Odraslega si mora najprej dobro ogledati, da ga je pripravljen spoznati, da si upa vzpostaviti očesni stik in mu povedati svoje ime. Kadar v družbi vnuka srečamo nekoga, ki je zanj nov, malo počakamo, preden vnuka začnemo spodbujati, naj ga pozdravi, mu pove svoje ime in mu da roko. Izkoristimo čas, ki ga vnuk potrebuje za opazovanje novega človeka tako, da mu z zgledom pokažemo, kaj rečemo ob srečanju z znancem in kaj storimo.
Pohištvo in kuhinja na prostem
Prosti časjulij '19Ljudje Starejši Dom
Tisti, ki imate možnost, lahko poleti uživate na domačem vrtu ob prijetnem druženju ali počitku. Potrebujete le še udobne stole, primerno mizo in senco. Za tiste, ki imate radi piknike, pa ne sme manjkati praktičen žar.
Izberemo vrtno pohištvo, ki ustreza našim navadam in žepu. Odločamo se glede na potrebe, ki jih imamo, saj vsak sam najbolje ve, ali mu bolj ustreza jedilna miza s stoli, morda klop ali pa fotelji, ob katerih je nizka miza, in je komplet namenjen bolj počitku in kramljanju kot pa obedovanju. Če smo izbrali nizke fotelje, potem nima smisla kupovati visoke jedilne vrtne mize, saj nimamo primerno visokih jedilnih stolov. Ti so lahko zložljivi, da jih lažje pospravimo.
-
Park Evropa
Počitnice so tukaj, to velja tudi za starejše. To je čas, ko lahko vsaj za nekaj dni izprežejo in zaživijo svoje sanje. S prijatelji, vrstniki, partnerjem, v spremstvu odraslih otrok in vnukov se lahko zabavajo in brezskrbno veseljačijo v raznih zabaviščnih parkih Evropa. Marketing teh novih čudes, ki združujejo različne narode in starosti, ima dnevno 23 ur strokovnega vodenja po parku.
Največji zabaviščni park Evropa meri 95 hektarjev in leži v trikotniku med Francijo, Nemčijo in Švico, v neposredni bližini Strasbourga. V njem je razporejenih petnajst evropskih pokrajin, ki se predstavljajo z značilno arhitekturo, rastlinstvom, kulinariko, vini in okuševalci vina ter naravne vode. Stotine privlačnih prireditev se vrsti po različnih delih tega parka 23 ur na dan in vabi obiskovalce na nepozabna doživetja. Zasebna maneža, imenovana Madam veseljaških zanimivosti, popelje obiskovalce na srečanje z dinozavri, na drugi strani pa Kankanska železnica vozi v Moulin Rouge, utrujeni popotniki si spočijejo v Baltazarjevem gradu, ob katerem uživajo tako starejši kot mlajši, ki odkrivajo svet mladosti starih staršev. Vsi se na koncu zberejo v Španski areni pod osupljivim svetlobnim spektaklom vodnih curkov in kaskad. Do 28. novembra bo odprto tudi vodno vesolje Aquatic Rulantica z veličastnimi tobogani …
Leopold Mozart, glasbenik, menedžer in človek
Zgodbejulij '19Ljudje Starejši
Salzburg, po naše Solnograd, je tesno povezan z Wolfgangom Amadeusom Mozartom, ki je tu preživljal otroštvo in stopil na glasbeno pot. Vendar najslavnejši član družine Mozart ni edini, ki žanje občudovanje ljubiteljev glasbe. Letos se je Salzburg poklonil njegovemu očetu Johannu Georgu Leopoldu, možu, v katerem korenini sinov uspeh.
Leopolda Mozarta se je predvsem po zaslugi filma Amadeus prijel nezaslužen sloves tiranskega in manipulativnega očeta čudežno nadarjenega sina. V čisto drugačni luči pa njegovo življenje, delo in osebnost osvetljuje razstava, ki so jo v Salzburgu odprli ob 300. obletnici njegovega rojstva. Razstava Leopold Mozart (1719–1787): Glasbenik – menedžer – človek razkriva violinista, plesnega mojstra, skladatelja, zelo uspešnega glasbenega pedagoga, odličnega dopisovalca z dobrimi zvezami po vsej Evropi, prostozidarja, razsvetljenca, zbiralca lepih predmetov, ljubitelja različnih zvrsti umetnosti, še zlasti gledališča, in tudi skrbnega očeta ter najboljšega menedžerja glasbeno nadarjenega sina.
Izlet naj bo priložnost za gibanje
Prosti časjunij '19Ljudje Starejši
Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.
Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.-
Dobro počutjejunij '19Ljudje Starejši
NEGA
Vse več je žensk in moških, ki se želijo starati dostojanstveno in so prepričani, da so sivi lasje šarmantni. Sivolase igralke in igralci, tudi manekenke in manekeni, vzbujajo občudovanje.
Siveti začnemo, ko lase, ki nam po naravni poti odpadejo, nadomestijo novi lasje, v katerih je manj pigmenta. To se lahko zgodi že po 20. letu, pri večini pa po 35. letu. Sivimo, ker z leti celice, ki proizvajajo melanin, pigment, ki obarva lase, postanejo manj aktivne, nato pa povsem prenehajo delovati. Posivimo najprej ob sencih in vrh čela, nato se sivina razprede po lasišču. Pa je zato res prišel čas, da si lase začnemo barvati? Marsikdo meni, da je ameriški igralec George Clooney s sivečimi lasmi še bolj zanimiv kot prej ali da je igralka Helen Mirren pri 73 letih z belimi lasmi vsaj tako lepa, kot je vedno bila. Res sta sijoče očarljiva, toda pri tem ne gre spregledati, da so njuni lasje lepi tudi zato, ker so zdravi in negovani.
-
Prosti časjunij '19Ljudje Starejši Dom
Za ureditev balkona, terase ali površin ob hiši je pomembna odločitev o vrsti tlaka. Zunanje talne obloge izbiramo glede na videz, potrebe in življenjski slog, izpostavljenost vremenu in verjetno tudi glede na stroške. Tlakovane površine ob stanovanjski hiši morajo biti izbrane skladno s hišo tako po obsegu kot po videzu materialov. Pomembni so celosten videz stavbe in njen slog ter ureditev vrta. Če imamo radi bogato obraščen in pisan vrt, naj ne bo enako pisan tudi tlak okoli hiše. Bolje je izbrati nevtralne, nevpadljive površine in prepustiti govorico zelenju.
-
Kako si izboljšati spomin?
Sredi tržnice, ko ugotoviš, da je nakupovalni seznam ostal doma, si želiš, da bi bil tvoj spomin boljši. Tudi človeka, ki te prijazno pozdravi in ogovori, včasih ne prepoznaš, njegovo ime je izginilo v temačnih predorih spomina, ki noče delati ravno takrat, ko je treba. Mnogo pozneje, zvečer, se spomniš imena in se sprašuješ, kako ti delujejo možgani in ali jih morda premalo obremenjuješ s križankami in igrami sudoku.
Marsikdo si mora po 60. letu starosti priznati, da njegov delovni spomin ni več tak, kot je bil pred desetletjem. Razveseljiva vest pa je, da so raziskovalci v Bostonu morda našli način, s katerim bi lahko možgane in spomin spravili spet v pravo formo. Dr. Rob Reinhart, bostonski profesor psihologije in možganske znanosti, ob njem pa raziskovalec John Nguyen sta s šibkimi električnimi sunki prek elektrod, pritrjenih na skalp, dražila nekoordinirane točke na predelih možganov v upanju, da bi se spomin okrepil.
-
Dobro počutjejunij '19Ljudje Starejši
Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.
Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.
Za razvoj države so pomembne vse generacije
Ljudje Zdravje Oskrba Pravni nasvet Ročna dela Razvedrilo Prehrana Zgodovina Starejši Gibanje Vrt Pokojnine Kultura Medgeneracijsko Potovanja Dom Moda Aktualno Nasveti Zanimivosti Okolje Narava
Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.
»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka. Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...