Starejši
-
Aktualno
Ko se spoštujemo in cenimo, smo v bistvu na začetku prave poti, da nas bodo spoštovali tudi drugi. Anonimni vir
Ali pogosto razmišljate o spoštovanju? Se vam zdi, da ga je bilo včasih veliko več kot danes? Vsekakor so mlajši bolj spoštovali starejše. Ne sicer vsi in ne vedno in ne povsod. Določeni poklici in funkcije pa so uživali še poseben ugled. Danes ni niti ene take. Vsakogar lahko na spletu kdo, ki ni prepoznaven, ozmerja do onemoglosti in še čez. Privošči si besede in žalitve, ki jih zase nikoli ne bi želel slišati. Niti pomisli ne na to, da bo lahko »kmalu« sam starejši, morda celo na invalidskem vozičku in mu bo popolnoma zdrav mladenič ali mladenka, morda kar sovrstnik, zasedel parkirno mesto in ga še ozmerjal. A to bo še najmanj, kar se mu lahko zgodi.
-
Z mojega okna
Stare prijateljice so sedele ob kavi.
»Staramo se, drage moje,« je potarnala Jelka.
»Tako pač je, vsi bi radi dolgo živeli, samo nihče noče biti star,« je modrovala Maja.
»Starost prinese kopico težav ...«
»No, starost pomeni zrelost – vse živo se rodi, raste, zori in umre ...« je rekla Ana.
»Zrelost! Prinese vendar nemoč in počasnost!«
»In bolečine ...«
»Mene je starosti strah, strah me je bolezni, pozabljivosti – vsega ...«
»Jaz pa se kar stresem ob misli, da mi bodo vzeli vozniško ...«
»Mene je pa najbolj strah, da bom v napoto! Ali pa to, da bi bila v postelji in bi morali drugi skrbeti zame ...«
-
Prosti časjunij '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Zunanja senčila na oknih so v poletni vročini zelo dobrodošla in najbolj učinkovita za ohranjanje primerne temperature v notranjosti stanovanja. Senco pa si iščemo tudi na balkonu, terasi ali na vrtu, povsod tam, kjer bi radi posedeli v hladu in prijetnem sožitju z naravo.
Pri zastiranju oken so kot eden ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje najboljše klasične rolete, široke žaluzije ali naoknice na zunanji strani, v zadnjem času se uporabljajo polprosojni mrežasti screen roloji. Manj pa pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije na notranji strani stekel ali med stekli. Malenkost bodo sicer omilili vročino in zaščitili pred sončnim sevanjem, vendar pa ne dovolj učinkovito, ker bo vročina že vstopila skozi stekla v prostor. Zaščita na zunanji strani pa dejansko prepreči vdor toplote v prostore. In tako tudi lažje vzdržujemo primerno temperaturo v prostoru.
Od hiš za 13 centov do hrvaške Floride
Aktualno
Naselje Legrad na Hrvaškem, ki je v središču občine Legrad v Koprivniško-križevski županiji, številnim pa je znano tudi kot kraj, kjer je konec Dravske kolesarske poti, je bilo še pred kratkim obrobno mesto, iz katerega so se vsi izseljevali. Zdaj se je vse obrnilo na bolje.
Mala občina v hrvaški Podravini je razmeroma odmaknjena, in če bi naredili hitro anketo, bi skoraj zagotovo le skromna tretjina prebivalstva znala natančno umestiti kraj na zemljevid Hrvaške. Legrad, ki je iz tržnega mesta v 15. stoletju do 17. stoletja zrasel v pomembno trgovsko središče za živino, je nekoč privabljal trgovce iz Italije in Benetk, od ločitve od avstro-ogrskega cesarstva pred stoletjem pa doživlja konstanten upad. Zaradi slabih prometnih povezav število prebivalcev postopoma upada. Z zelenimi polji in gozdom obdano mesto leži nedaleč od madžarske meje in ima okoli 2300 prebivalcev, za polovico manj kot jih je imel pred 70 leti. Vendar je to neka druga zgodba. Osrednja zgodba je dejstvo, da je ta mala občina, ki sicer sodeluje v skupnem hrvaškem bruto družbenem proizvodu z le 0,6-odstotnim deležem, ena tistih, ki se je konkretno lotila iskanja in uresničevanja načrtov za demografsko obnovo in skrbi za starejše.
Udobno posedanje in počivanje na vrtu
Prosti časmaj '24Dom Ljudje Starejši
Stanovanje
Za prijetno sproščanje na vrtu, balkonu ali ob bazenu potrebujemo udobne stole in počivalnike, za mlajše tudi kakšno visečo mrežo ali viseči stol. Lepo vrtno pohištvo bo prav gotovo dopolnilo urejen videz vrta in podobo hiše. Izberimo pa predvsem take stole, da bomo na njih res udobno sedeli ali počivali.
K pravemu udobju prispevajo dodatne blazine, ki lahko tudi poudarijo in dopolnijo videz izbrane garniture, ko jo postavimo na trato, v senco ali na sončno teraso. Za mizo potem posedimo ob dobrem kosilu, kavi ali zvečer s prijatelji in družino, na počivalniku pa si privoščimo počitek ali sončenje.
-
MARIBOR
Po štiriletnem premoru zaradi covida je v Mariboru marca vnovič potekala revija pevskih zborov društev upokojencev iz Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev Maribor, 32. po vrsti. Sodelovalo je pet zborov, in sicer mešani pevski zbor Društva upokojencev LI-PE, Limbuš - Pekre, ženski pevski zbor Društva upokojencev Malečnik, mešani pevski zbor Društva upokojencev Ruše, ženski pevski zbor Zlata jesen Društva upokojencev Maribor Tabor in mešani pevski zbor Društva upokojencev Slivnica. Za uvod v revijo pa je zapel gostujoči ženski pevski zbor Društva upokojencev Negova iz Spodnjih Ivanjcev. Ob zaključku se je sodelujočim zahvalil predsednik PZDU Maribor Franc Slavinec. (Besedilo: Jožefa Prah, fotografija: Viljem Šetar)
Predstavitev izhodišč nove pokojninske reforme
Dobro je vedetimaj '24Starejši
Zdusove strani
Vodstvo Zdusa in Gibanje Svoboda Seniorji sta se v začetku aprila udeležila predstavitve izhodišč nove pokojninske reforme. Prisluhnili so predlogom vladnih rešitev prenove pokojninskega sistema, ki jih je razložil Igor Faketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V daljši razpravi z udeleženci je bilo poudarjeno, da se mora pokojninska reforma reševati celostno in ne po posameznih nepovezanih zakonskih rešitvah, ki pa zagotovo služijo kot dobra osnova za pomemben korak naprej. Demografski trendi napovedujejo, da bo do leta 2050 delež starejših nad 65 let več kot 30-odstoten, hkrati pa že danes živi pod pragom revščine dobra polovica upokojencev. Spremembe so nujne, a morajo biti sprejete v širokem konsenzu z deležniki. Ena od novosti je v osnutku, ki bo nekaj časa v javni obravnavi tudi uvedba poenostavljenega bruto sistema.
Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
-
maj '24Starejši Medgeneracijsko
Odnos do starejših se tako kot druge pomembne vrednote oblikuje v rani mladosti. Spomnim se, da sem kot otrok zelo rada poslušala odrasle. Ko so se slučajno oglasili pri nas ali so prišli na pomoč pri kmečkih opravilih, sem bila takoj zraven pri pogovoru z očetom in mamo. Bila so me sama ušesa. Zdeli so se mi skrivnostni in polni znanja o svetu, ki ga še nisem poznala. Veliko so govorili o svoji težki, a lepi mladosti pa o hudih časih med vojno in po njej. Kljub temu so ostali vedrega duha, le zguban obraz, zgarane roke in sključena postava so kazali, da jih je življenje po svoje zaznamovalo. Stara mama, ki je bila pred drugo svetovno vojno ena od kuharic na hmeljniškem gradu, je imela v mojih očeh sanjsko službo. Ker sem že veselo prebirala pravljice, sem si želela, da bi lahko skusila grajsko življenje. Zgodbe starejših so se mi zdele kot filmi o drugačnih starih časih. Nanje pa sem gledala z občudovanjem in velikim spoštovanjem.
Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU
ANKETA
Ali je Evropska unija, v katero smo vključeni dve desetletji, izpolnila naša pričakovanja? O tem so razmišljale članice novinarske študijske skupine pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Karolina Jarc, slavistka, Drenov Grič: »Članstvo v Evropski uniji je bil dolgoročni cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve leta 1991. Na posvetovalnem referendumu o vstopu Slovenije v EU je za vstop glasovalo 89,64 odstotka volivcev pri 60,44-odstotni volilni udeležbi. Po končni potrditvi našega pristopnega sporazuma v parlamentih vseh 27 članic je sledil 16. aprila 2003 podpis pogodbe o pristopu k Evropski uniji v Köbenhavnu.«
