Zdravje
Starost, ji znamo prisluhniti?
maj '24Zdravje Starejši Medgeneracijsko
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Ostareli bomo. Do takrat se nam bo uresničilo še nekaj življenjskih načrtov ter izpolnilo nekaj upanj in pričakovanj. Z novimi izkušnjami in novopridobljenimi znanji bomo morda še nekoliko preoblikovali svoja prepričanja in dogradili svojo osebnost.
Ko bomo ostareli in postali nemočni, bodo naši življenjski cilji izpolnjeni. Ne bomo več pogledovali v prihodnost, zavetje bomo iskali v udobju preteklosti. Z bližnjimi bomo podoživljali skupaj prehojene poti in se spominjali svojih uspehov. Ob spominih bomo ponovno zaživeli, zaradi preteklih uspehov se bomo počutili vredne. Bližnji nam bodo družba, varnost in neprecenljiva pomoč pri ohranjanju dostojanstva. Na starost bomo postali tudi trmasti. Svojih stališč in prepričanj, temelječih na življenjskih izkušnjah, ne bomo več pripravljeni spreminjati. Ne bomo se več pripravljeni prilagajati.
-
Zdravje
Z zobmi je tako kot z zdravjem – dokler z njimi nimamo težav, se sploh ne zavedamo, kakšno srečo imamo. Kako neprecenljivo je imeti popolno zobovje, ugotovimo šele, ko izgubimo zob ali celo več zob. V zadnjih desetletjih je zobozdravstvo tehnično tako napredovalo, da zmore uspešno pomagati tudi v teh primerih. Med najsodobnejše nadomestke spadajo zobni vsadki ali implantati.
K izgubi zob pripomorejo nepravilna nega in neredno obiskovanje ali celo neobiskovanje zobozdravnika; zobje čedalje slabše služijo svojemu namenu in nazadnje lahko ostanemo celo brez enega zoba ali več zob. K slabemu stanju zob, dlesni oziroma ustne votline pa vodijo še nekatere bolezni (na primer sladkorna bolezen, osteoporoza), razvade (zlasti kajenje), poškodbe (v nesreči, pri padcu, udarcu) in dedni dejavniki (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni).
-
Gre za pogosto težavo žensk v vseh starostnih obdobjih. Zdravo vaginalno floro uravnavajo mlečnokislinske bakterije (laktobacili), ki so prevladujoče bakterije na vaginalni sluznici. Tvorijo biofilm, s katerim prekrivajo vaginalno sluznico. Proizvajajo mlečno kislino, ki vzdržuje kisel pH med 3,5 in 4,5 in na ta način preprečujejo pritrditev in kolonizacijo patogenih bakterij na sluznici, razrast glivic in drugih neželenih mikroorganizmov. Laktobacili izločajo v nožnici tudi vodikov peroksid, ki zavira razrast patogenih bakterij. V nožnici so namreč prisotne še druge bakterije in pri približno 30 odstotkih žensk tudi Candida albicans. Na količino laktobacilov vpliva tudi ženski hormon estrogen.
Najprej pometimo pred svojim pragom
Psihologija
Včasih rečemo, če bi najprej pometli pred svojim pragom, niti ne bi imeli časa ali energije pometati pred tujim, torej komentirati, se vznemirjati zaradi vedenj in dejanj drugih. Šele ko se zavemo svojih dejanj, imamo pravico obsojati ali kritizirati druge za stvari, ki jih pri drugem ne odobravamo. Ampak zakaj se sploh ukvarjamo z drugimi?
Starejši gospe sta pred trgovino srkali kavo. »Kako zelo me jezijo mladi, ki se odločijo za družino samo zato, da bi se lahko postavili pred drugimi, da so odrasli, da razumejo življenje, da jih lahko zdaj, ko so postali starši, obravnavajo kot odgovorne posameznike. Pa žal večina ni niti odgovorna niti pripravljena na prevzem tako pomembne naloge, kot je starševstvo.« Druga pripomni: »Se strinjam, da bi morala biti odločitev za potomce odraz želje, da moški in ženska zmoreta otroku dati tisto, kar za svoj zdravi razvoj potrebuje – čustveno varnost, zadovoljitev materialnih potreb in predvsem njun čas. Ampak zakaj tebe odločitev za potomstvo drugih tako zaposluje, saj imaš svoje otroke, ki ti delajo družbo?«
-
Urinska inkontinenca je najpogostejša pri starejših, čeprav ni neposredno povezana s staranjem. Največje tveganje za inkontinenco imajo ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami.
Čeprav je nehoteno uhajanje urina precej pogosto, pa ga še vedno spremljajo občutek sramu, začetno zanikanje težave, slaba samopodoba ter pozen obisk pri zdravniku. Ob začetku težav mnogi najprej prilagodijo svoje navade in življenje. Predvsem zmanjšajo količino popite tekočine, kar lahko še poveča težave, saj zaradi koncentriranega urina prihaja do vzdraženosti mehurja. Omejijo tudi svoje družabno življenje, da jim ne bi med nenadnim smehom ali kašljem uhajal urin, nosijo temnejša oblačila, da bi bili morebitni madeži manj opazni, hodijo prevečkrat na stranišče »za vsak slučaj«, kar povzroči prekomerno aktiven mehur, nosijo higienske vložke, ki niso namenjeni težavam z uhajanjem urina ...
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetimaj '24Zdravje Oskrba
STISKE ČLOVEKA Z DEMENCO PONOČI
Bralka prosi za nasvet in pomoč pri načinih umirjanja svoje mame, ki ima demenco. Nemir se pojavlja predvsem v nočnem času, ko ne more zaspati in se sooča s številnimi strahovi in neželenimi obnašanji.
Včasih se zdi, da demenca vso svojo moč in zobe pokaže ravno ponoči, zato je bistvenega pomena prepoznati situacijo, ki človeka z demenco spravi v hudo stisko. Priprava na nočni počitek se ne začne v večernem času, pač pa že mnogo prej. Že podnevi mu ponudimo različne dejavnosti, ki bodo zaposlile njegovo telo in um ter poskrbele, da bo v nočnem času lažje zaspal. Izjemno pomembno je ustvarjanje dnevno-nočnega ritma. Zjutraj, ko vstane, ga spodbujamo, da se preobleče v dnevna oblačila, saj bo zvečer, ko ponovno obleče pižamo, lažje razumel, da je prišel čas za počitek. Če le lahko, naj obroke poje za mizo, ne v postelji. Čez dan naj se življenje odvija v običajnem ritmu, ne zatemnimo prostorov, bodimo aktivni in glasni, omejimo mu popoldanski počitek, proti večeru pa naj se aktivnosti umirjajo, govorimo tišje ter zmanjšamo jakost svetlobe.
Časovni razmik med obroki utegne vplivati na zdravje
Zdravje
Rezultati raziskave o občasnem postenju kažejo na morebiten negativen vpliv časovno omejenega prehranjevanja oziroma nekajurnega postenja, navade, ki v svetu postaja vse bolj priljubljena.
Analiza prehranskih navad 20.078 odraslih prebivalcev ZDA, ki so bili vključeni v nacionalno raziskavo o zdravju in prehrani, je pokazala, da imajo ljudje, ki omejujejo dnevne obroke na manj kot osem ur, večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi s tistimi, ki imajo dnevne obroke v razponu od 12 do 16 ur, poroča portal Medscape.
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka Sanja iz Postojne piše, da je stara 69 let in ima že vse življenje težave z obilnim potenjem, ki je moteče in se je v zadnjih letih še poslabšalo. Sprašuje, kako si lahko pomaga.
Znoj izločajo žleze znojnice, ki so razporejene po vsem telesu, še posebej veliko jih je na dlaneh, podplatih, pazduhah, čelu in vratu. Z izločanjem znoja odvajamo odvečno telesno temperaturo zaradi vročinskih bolezni, fizičnih aktivnosti in dela, še posebej v toplem vremenu. Znojnice v pazduhah, okrog popka in v predelu genitalij postanejo aktivnejše v puberteti pod vplivom spolnih hormonov. Povečano potenje se lahko pojavi ob psihičnih obremenitvah, zaradi obolenja ščitnice in spremembe hormonov v menopavzi. Občutek prekomernega potenja ali hiperhidroze lahko povzroči tudi uporaba premastnih mazil v toplejših mesecih.
Cigaretni ogorek zastrupi 1.000 litrov vode
Letošnja tema dneva Zemlje je Planet proti plastiki in poziva k zmanjšanju uporabe plastike v korist zdravja vseh živih bitij našega planeta. Kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le kratek čas, v okolju pa lahko ostane več sto let, preden se razgradi. Med njimi je ogromna količina cigaretnih ogorkov.
Ti so najpogostejša smet na morskih obalah in med glavnimi krivci za kopičenje plastike v morju. V pokajeni cigareti je lahko 7.000 različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa 4.000. Mnoge od teh so dokazano škodljive. Posamezen cigaretni ogorek lahko zastrupi približno 1.000 litrov vode. Ogorki v vodi razpadejo v mikroplastiko in škodujejo ekosistemu, kar je bilo dokazano z več študijami. Na to opozarja razstava umetniških del, oblikovalskih izdelkov in instalacij z uporabo smeti iz morja, ki jo je pripravilo kulturno-ekološko društvo Smetumet. Razstavo z naslovom Morje čikov: Človek v času plastike si lahko do 19. maja 2024 ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju.
Varstvo podnebja je človekova pravica
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je včeraj podalo prvo razsodbo, povezano z globalnim segrevanjem, in sicer na pobudo skupine starejših Švicark, ki se zavzemajo za varstvo podnebja ter pravico do življenja zase in za svoje vnuke.
Sodišče je ugotovilo, da je Švica kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, saj si ni v zadostni meri prizadevala za preprečevanje podnebnih sprememb. Odkrilo je številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim denimo Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev emisij toplogrednih plinov, poročanje nemške tiskovne agencije dpa povzema STA.
