Zdravje
Kongres medicinskih izvedencev Slovenije
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
V Laškem je 11. do 12. aprila potekal že sedmi Mednarodni kongres medicinskih izvedencev Slovenije, ki smo ga skupaj organizirali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije Slovenije in Thermana Laško.
Zgodovina kongresov medicinskega izvedenstva sega v april 2009, ko je bil prvi kongres, takrat na temo ortopedije, letos je bil že sedmi, tokrat na temo psihiatrije, in lahko bi rekli, da gre za enega večjih dogodkov na področju izvedenstva.
Je večerni čas najprimernejši za vadbo?
Zdravje
Da redna zmerna in živahna dnevna aerobna aktivnost izboljšuje srčno-presnovne dejavnike tveganja, je splošno znano, ni pa jasno, v katerem dnevnem času je njen učinek najboljši.
Avstralska raziskava je pokazala, da je zmerna in živahna aerobna fizična aktivnost zvečer (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje) povezana z najnižjim tveganjem za smrt zaradi katerega koli vzroka ali za bolezni srca in ožilja ali bolezni drobnih žil pri debelih ljudeh vključno pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
O BAKTERIJI HELICOBACTER PYLORI
Spomladi zaradi povečanih alergenov v zraku pospešeno deluje tudi imunski sistem. Poveča se koncentracija histamina v telesu, ki med drugim pospeši izločanje želodčne kisline in povzroča več želodčnih težav. Predvidevam, da je bilo zato tokrat več vprašanj glede bakterije Helicobacter pylori (H. pylori). Bralce so zanimali testi za dokaz prisotnosti bakterije, zakaj je potrebno zdravljenje z dvema antibiotikoma, kdaj je smiselno preveriti uspešnost terapije, zakaj zdravniki predpisujemo različne antibiotike in ali je potrebno 14-dnevno zdravljenje.
-
Vprašajte dermatologinjo
Bralka omenja, da imata z možem rjave lise po koži na obrazu in rokah. Obenem sprašuje, ali jih je mogoče kako odstraniti.
Rjave lise so najverjetneje solarni lentigi oziroma sončne pege, ki so zelo pogoste pri ljudeh v zrelih letih predvsem po koži na obrazu in rokah, lahko tudi drugje. Obraz in hrbtišča rok so običajno najpogosteje izpostavljeni sončnim žarkom. Običajno so lise okrogle ali ovalne oblike in enakomerno pigmentirane, večinoma svetlo rjave barve, lahko tudi temnejše. Od okolišne kože so dobro omejene. Redko so nepravilnih oblik ali ne zavzemajo večje površine kože.
Za pridobitev vitamina D zadostuje 10 do 15 minut sončenja na dan
Sonce je vir življenja. Kljub temu je prekomerno izpostavljanje soncu škodljivo. Žal pa se marsikaterim zagorela koža še vedno zdi privlačnejša od naravne polti in so prepričani, da je tudi zdrava …
»Ljudje, ki delajo na prostem ali se načrtno veliko sončijo in se ustrezno ne zaščitijo, dobijo z leti togo usnjato kožo, ki jih močno postara. Koža na obrazu in drugih izpostavljenih predelih je namreč posuta z gubami, mlahava, ohlapna, stanjšana, pojavljajo se razširjene žilice, pordele lise, starostne bradavice … Sonce povzroča tudi nastanek starostnih lis oziroma peg ter pordele ali sivkasto obarvane lise na koži, prekrite z nežnimi luskami, ki se občasno odluščijo. Lahko se pojavijo tudi aktinične keratoze, ki se sčasoma razvijejo v kožnega raka,« začne prim. mag. Metka Adamič, dr. med., specialistka dermatovenerologije, ki dela v Urbani estetiki v Ljubljani. Omeni, da je znano, da imajo ljudje, ki so veliko na soncu, še zlasti, če so svetle polti, oči in las, pogosto kožnega raka.
Na vprašanja o oskrbi na domu odgovarja delovna terapevtka Petra Boh
Dobro je vedetijunij '24Zdravje
PALIATIVNA OSKRBA
Svojci, ki doma skrbijo za bolnega sorodnika, so v hudi stiski, zanima jih, kako lahko najbolje poskrbijo za umirajočega, njegovo udobje in preprečevanje bolečin.
Spremljanje umirajočega je šola življenja, v kateri se zavemo, da sta v življenju zanesljivi le dve stvari – rojstvo in smrt. In ko se prikrade neozdravljiva bolezen, ki močno poseže v življenje bolnika in njegove družine, si mu svojci želijo nameniti čim več časa ter mu pomagati po najboljših močeh. Vendar smrt danes dojemamo kot poraz, kar pa umirajočim ni v pomoč. Svojci se nemalokrat spopadajo z občutki krivde, da zanje ne naredijo dovolj. Pogosto do zadnjega diha bijejo bitko in se zato, da bi ustregli bližnjim in čim dlje ostali aktivni, trudijo prek svojih zmožnosti, namesto da bi se v miru pripravili na trenutek slovesa.
Konoplja – rastlina z več sto zdravilnimi učinkovinami
Konoplja, ki je bila desetletja prepovedana, se ob sodobnih dognanjih o njenih zdravilnih učinkovinah vrača v uporabo v številnih vejah medicine. Toda še vedno se je držijo stigma, predsodki in zastarele ideološke ovire. Medicinska konoplja je v Sloveniji zakonsko dovoljena že sedem let, vendar zakon še vedno ni v celoti zaživel. Ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami pa se s konopljinimi pripravki oskrbujejo na ilegalnem črnem trgu.
Kako se znajti v vrtincu številnih informacij, ki sežejo od oznake »nevarna droga« do oznake »čudežno zdravilo«? O tem smo se pogovarjali s prim. Josipino Ano Červek, upokojeno onkologinjo. Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja in paliativne ter podporne oskrbe je prejela najvišje državno priznanje. Že desetletje se poglobljeno ukvarja tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s konopljinimi pripravki. Ugotavlja, da je v Sloveniji v primerjavi z državami, ki imajo razvit zdravstveni sistem, uporaba pripravkov iz konoplje v uradni medicini zanemarljiva, hkrati pa je ilegalna uporaba konopljinih pripravkov v zdravstvene namene zelo razširjena.
-
Pljučna arterijska hipertenzija je redka, a zelo nevarna bolezen, pri kateri se žile v pljučih zadebelijo in zožijo, to pa močno obremeni srce. Osrednji simptom je težka sapa, ki se sprva pojavlja ob naporu, ob napredovanju bolezni pa lahko tudi že v mirovanju. Zadihanosti se zlahka pridružijo tudi utrujenost, otekle noge, vrtoglavica, omedlevica, izkašljevanje krvi in bolečine v prsnem košu.
Ker ima nespecifične simptome (pogosto jo zamenjajo z z z astmo ali post-kovidnimi simptomi) in se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je pogosto prepozno diagnosticirana. Vendar pa hitro napreduje in brez ustreznega zdravljenja vodi do odpovedi desnega srca, včasih tudi do smrti.
Dogodki ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi
Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti pri nas in tretji vzrok invalidnosti. V Sloveniji prizadene približno 4.400 ljudi letno. Med nami živi več kot 40.000 oseb s trajnimi posledicami možganske kapi. Pomembna je preventiva in prepoznavanje ter hitro ukrepanje ob prvih znakih, na kar opozarja tudi evropski dan osveščanja o možganski kapi.
Ob tej priložnosti bo Društvo za zdravje srca in ožilja jutri, 14. maja, pripravilo osrednjo prireditev na Prešernovem trgu v Ljubljani:
Festival duševnega zdravja tokrat v Mariboru
Duševno zdravje je več kot zgolj odsotnost bolezni, je namreč temelj siceršnjega zdravja in tudi človekova pravica. To je vse tisto, kar nam omogoča, da v življenju najdemo smisel, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo sebe in svoja čustva ter se samozavestni vključujemo v družbo. Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih, trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe, je ob najavi dogodka povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko.
