Poleg toplega oblačila in obutve za štirinožce s krajšo dlako v hladnejšem obdobju ne smemo pozabiti na njihove tačke. Mrzla in poledenela tla, posut pesek in še posebej sol so tisti dejavniki, zaradi katerih lahko blazinice na tačkah popokajo, se poškodujejo, zakrvavijo in bolijo. Zimskim tegobam pa se brez težav izognemo z enostavno nego ter tako poskrbimo za udobje svojega kosmatinca.

Poskrbite, da bo dlaka na tačkah lepo in kratko pristrižena. Prav tako poskrbite, da kremplji ne bodo predolgi. To lahko namesto vas opravi pasji frizer ali pa vam pomagajo pri veterinarju. Tako se boste izognili umazaniji in nadležnim kepam snega, ledu in soli. Posebej lastniki večjih in dolgodlakih pasem zelo dobro veste, kako s sprehoda kuža prinese še kup nadležnega snega in peska ter umazanije na tačkah. Umazanijo je treba po vsakem sprehodu temeljito odstraniti, kar nam lahko vzame kar nekaj časa in volje.

GREMO NA IZLET

V soboto, 2. marca 2019

Vstopna mesta: Celje, Trojane, Ljubljana, ob poti do Obrežja, ob doplačilu tudi iz Kranja.

Iz Celja se bomo odpeljali ob 5.45, z Dolgega mosta v Ljubljani pa ob 7. uri. Peljali se bomo po avtocesti in se najprej ustavili v tiskarni Radin print v Sveti Nedelji pri Samoborju, kjer si bomo ogledali tisk marčne Vzajemnosti. Po obisku tiskarne se bomo še sprehodili po tem najmlajšem hrvaškem mestu. Nato se bomo peljali po hrvaškem Zagorju v Krapino, kjer si bomo ogledali muzej neandertalcev. Po kosilu sledi obisk stare lekarne in čokoladnice v Olimju. Zapeljali se bomo še na Jelenov greben, kjer si bomo ogledali farmo jelenov. Potem sledita vožnja do Term Olimia in kratek postanek. Domov se bomo vračali skozi Šentjur. Prihod v Celje in Ljubljano v večernih urah.

NASVETI TETE METE

 V zimskem času pojemo veliko agrumov (pomaranče, klementine, mandarine, limone, grenivke …). Namesto da bi lupine kar takoj pospravili v koš za biološke odpadke, jih lahko še kako drugače koristno uporabimo. Dobro je, da imamo ekološko pridelano sadje, torej neškropljeno, in pazimo, da na lupini ne ostanejo koščki sadeža.

Tu je nekaj nasvetov.

Da lepše diši

Če pomarančne olupke položimo na topel radiator, bo po stanovanju prijetno dišalo. To je star in preizkušen recept. Pa ste jih kdaj položili v čevlje? Med sušenjem olupki oddajajo prijetno aromo, ki prežene neprijeten vonj iz obuvala. Ko je lupina trda, jo prelomimo in bo oddala še nekaj eteričnega olja.

Dragi naši bralci in prijatelji Vzajemnosti,

v letošnjem letu praznujemo 45 let izhajanja in tudi 15 let srečavanja in druženja na letnih srečanjih. Vsako leto spoznavamo druge kraje in se ob tem še zabavamo. Vedno se imamo lepo in komaj čakamo naslednje srečanje. Letos bomo na vašo željo spet v Dalmaciji, točneje v Trogirju, od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom.

Vabljeni v našo veselo družbo od nedelje, 2. junija, do srede, 5. junija 2019.

Zelenortski otoki (Cabo Verde ali Kapverdski otoki) se imenuje območje, veliko 4033 kvadratnih kilometrov, ki ga sestavlja 10 večjih in 8 manjših otokov. Vsi so vulkanskega nastanka. Ležijo 450 kilometrov zahodno od Afrike v Atlantskem oceanu, in sicer nasproti senegalskega polotoka Cabo Verde, po katerem so prevzeli ime. V 15. stoletju so jih odkrili Portugalci in postali so središče trgovine z afriškimi sužnji po vsem svetu.

Danes so samostojna republika, v kateri je uradni jezik portugalščina. Šest otokov je nenaseljenih, na drugih pa živi približno 600.000 prebivalcev. Otoki so skoraj brez naravne vegetacije, tudi živali tam skoraj ni. V reliefu pa prevladuje puščava. Podnebje je milo, vse leto je povprečna temperatura 25 stopinj, ves čas piha veter.  

»Težko bi rekel, od kod ime kraja,« pravi Igor Bahor, ki je na pašnikih in v gozdovih preživel najzgodnejša leta. »Kanje res živijo tudi tu, na robu Trnovske planote. Toda velikim pticam domačini pravijo »orliči«. Ime bi bilo lahko tudi izpeljanka iz italijanske besede, morda je to cane – pes. Življenje v zimskem času je tod še danes pasje,« razmišlja. »Burja ustvarja tudi več metrov visoke zamete in nekatere domačije so za več tednov odrezane od sveta.«

Igor čuti globoko povezanost s temi kraji. Tu oživijo spomini na otroštvo, vonj po travnikih, pašo živine ... Še posebno mu je ljub del posestva Strgerija, košček pragozda, v katerem nikoli niso gospodarili. Oče, Belokranjec po rodu, je prišel sem v petdesetih letih kot učitelj. Takrat je bilo na ducatu domačij več kot petdeset otrok. Pouk je potekal na eni izmed domačij, kasneje pa so zgradili šolo, vendar so jo morali zaradi pomanjkanja otrok po dveh desetletjih zapreti.

Privoščite si domačo rukolo in vrtno krešo, ki ju lahko sejemo vse leto. Pozimi obe vrtnini sejemo v posode na okenskih policah, spomladi, poleti in jeseni na vrt. Mogoča je tudi setev na visoke grede.  

Rukolo gojimo zaradi rozetastih listov, ki so nekoliko ostrega, pikantnega okusa in bogati z vitamini. Izstopa vitamin C, med minerali pa kalcij in magnezij. Uživanje rukole ugodno deluje na prebavni sistem. V trgovinah običajno kupimo seme gojene rukole (Eruca sativa), ki raste počasneje. Njen okus ni tako močan kot okus divje rukole (Diplotaxsis muralis ali Rucola selvatica), ki je tudi bolj odporna proti mrazu in lahko celo prezimi. Divja rukola ima tudi bolj narezljane liste. Običajno jo sejemo med druge vrtnine – podobno kot redkvico, ki jo sejemo med solato in radič.