Letos lahko namesto klasične božično-novoletne jelke ustvarite malo drugačno dekoracijo, ki simbolno tudi predstavlja drevo. Gre za posušeno socvetje okrasne čebule, ki spomladi požene iz podzemne čebule.

Cvetoče okrasne čebule so sestavni del spomladanskega vrta, na mojem VRTu z RAZGLEDOM pa poleg ostalih okrasnih čebul raste tudi zelo posebna vrsta Allium schubertii, ki naredi največje socvetje med vsemi okrasnimi čebulami. Na eni izmed fotografij si lahko ogledate, kako so videti sveža kobulasta socvetja omenjene vrste. Ker so me pred leti očarala tudi njihova posušena socvetja, jih nisem zavrgla, ampak jih uporabljam za dekoracijo notranjih prostorov, decembra pa pri prazničnih okrasitvah.

GREMO NA IZLET

V soboto, 30. marca 2019 (2 dni)

Vstopna mesta: Ljubljana, Kranj, Celje

Prvi dan: Odhod avtobusa ob 6. uri z Dolgega mosta v Ljubljani in vožnja do Mantove. Ogled renesančnega mesta, ki je videti kot čipka na vodi. Utrjeno staro mestno jedro je zgrajeno na polotoku, s treh strani ga obdaja voda. Ogledali si bomo osrednji trg, vojvodsko palačo, Sordellov trg (Piazza Sordello) in Mantegnejev trg (Piazza Mantegna). Vožnja do okolice Modene in ogled predelovalnice balzamičnega kisa. Če bo čas, sledita še krajši ogled mesta in sprehod po Velikem trgu (Piazza Grande) do znamenite katedrale. Vožnja proti Parmi, nastanitev v hotelu, večerja in prenočevanje.

Nekje sem zasledil nenavadno zgodbo o nastanku imena kraja. Tukajšnji pastirji so bili vešči v igranju glasbila s strunami in ljudje so pravili, kako lepo ubirajo strune – strunjajo. A mnogi domačini pravijo, da zgodbica nima kaj dosti opraviti z resničnim imenom Strunjan. Bolj verjetno izvira iz italijanskega imena, kot je zapisano v etimološkem slovarju zemljepisnih imen. Ime Strugnano se pojavi leta 1284. Izhaja iz latinskega imena Stronnianum (v pomenu Stronijevo posestvo), ki je izpeljano iz latinskega osebnega imena Stronnius.

Malaga leži na jugu Španije in je največje najjužnejše evropsko mesto, kjer danes živi več kot pol milijona ljudi. Pred skoraj 3000 leti so jo ustanovili Feničani, tako je tudi eno najstarejših mest na svetu. Letoviško mesto je sončna prestolnica poznane Coste Del Sol, ki je dobro znana slovenskim maturantom in kjer so najtoplejše evropske zime. Je tudi rojstno mesto Pabla Picassa.

Uročila me je takoj, ko smo zapluli v njeno pristanišče, kjer se je pozibavalo nekaj velikih jaht in jadrnic. V ozadju se je premikalo razgledno kolo s kabinami – Malaga Eye. Ob lepem vremenu se s 70 metrov visokega kolesa vidi daleč po Sončni obali. Na prostorni in elegantni pristaniški promenadi prevladujejo visoke palme ter sodobne umetniške skulpture. Pot nas je vodila mimo znane plaže Malagueta, ob njej se dvigajo visoke barvite stolpnice in hoteli. Na rjavi mivki je v jutranjem času poležavalo le malo ljudi. Opoldansko senco si lahko iščejo tudi pod palmami, po katerih brezskrbno poskakujejo živahne zelene papige.

Pozabljena kiparka Elza Kastl Obereigner

S svojimi plastikami je mlada umetnica (1884–1973) prvič stopila pred javnost leta 1902 kot prva kiparka na (ljubljanskem) umetniškem prizorišču, kjer so že ustvarjale Ivana Kobilca, Lili Novy, Zofka Kveder, Helena Vurnik in Alma Karlin. S svojo odločenostjo je tlakovala pot naslednicam. Njena vnukinja in varuhinja zapuščine Angelika Hribar je muzealcem odprla vrata na podstrešje, kjer so odkrili ohranjen opus malih plastik, ki so na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Kipi s svojo podrobno, natančno obdelavo obiskovalca vabijo, da spozna le malokomu znane začetke njene ustvarjalne poti. »Obujanje spomina na kiparko je tudi razmislek o možnostih, ki jih je imela kot mlada umetnica na začetku 20. stoletja,« je povedala avtorica razstave Barbara Savenc. 

Ob 90. obletnici Radia Slovenija ne smemo pozabiti, da je nepretrgoma njegov pomembni del radijska igra, s katero so ustvarjalci dosegli zavidljiv odmev pri poslušalcih ter izjemne uspehe v tujini. Z radijsko igro je tesno povezan radijski in gledališki režiser Aleš Jan, ki je napisal tudi knjigo Slišati sliko, videti zvok – o zgodovini radijske igre v Sloveniji. Izšla je pri Slovenskem gledališkem inštitutu. Z Radiem Ljubljana je začel sodelovati leta 1951, najprej kot otrok igralec, že v četrtem letniku gimnazije in med študijem na Filozofski fakulteti ter Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo kot asistent režije radijske igre, po diplomi se je zaposlil na Radiu Slovenija kot režiser, postal vodja režije, kasneje urednik uredništva igranega programa, tako da je odličen sogovornik o veličastni zgodovini in uspehih radijske igre pri nas in v svetu.