Na 16. srečanje bralcev Vzajemnosti, ki bo potekalo od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022. 

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

ali se še spomnite, kako lepo smo se imeli na prejšnjih druženjih? Vedno so prehitro minila in ob vrnitvi domov smo že zbirali predloge, kam gremo naslednje leto.

Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo: Unescovo mesto Zadar, Kornate in otok Pag. Nastanjeni bomo v hotelu Pinija s štirimi zvezdicami v mestu Petrčane pri Zadru, na polotoku, obdanem s pinjami in prodnato plažo. Plavali boste lahko ne glede na vreme, saj ima hotel zunanji in notranji sladkovodni bazen. 

Že naslov nam pove, da bomo pisali o problemu, ki se ponavlja vsako leto, leto za letom. Polži nas spravljajo v obup. Pobiramo jih, jim nastavljamo pasti, razna lepila in gele, da bi omejili njihovo širjenje na naše grede. Ali pa obupamo in uporabimo kemikalije, čeprav jim nasprotujemo. Nikoli pa nam zatiranje ne uspe v tolikšni meri, da bi drugo leto imeli mir.

No, resnici na ljubo so današnja fitofarmacevtska sredstva zelo dobra, zlasti zadnja generacija. Nekateri proizvajalci so zmanjšali količino osnovne snovi za tretjino in povečali izkoristek le-te tako, da je potrebna manjša količina. Spomnimo se uporabe starega preparata Limex ali sredstva Mesurol, ki smo ga pri šestodstotni koncentraciji aktivne snovi metaldehida za enkratno zatiranje   potrebovali 15 kg/m². Zdaj je na trgu preparat Metarex s štiriodstotno aktivno snovjo metaldehida in ga potrebujemo na površini enega hektarja samo tri do pet...

Od nedelje, 2. oktobra, do srede, 5. oktobra 2022, bo potekalo že 16. srečanje bralcev Vzajemnosti

Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti,

po dveh letih premora zaradi korone vsi že komaj čakamo, da se spet srečamo, poveselimo in družimo. Ker smo bili spomladi prepozni, smo se odločili za jesenski termin, ko je na morju še vedno prijetno toplo.

Tokrat bomo spoznavali severno Dalmacijo, točneje Unescovo mesto Zadar, od koder je lepo izhodišče za potepanje po bližnji okolici z ladjo ali avtobusom. Poskrbeli bomo za razgibavanje, izobraževanje in zabavo. Nastanjeni bomo v hotelu Pinija s štirimi zvezdicami v malem kraju Petrčane pri Zadru, na polotoku, obdanem s pinjami in prodnato plažo. Hotel ima zunanji in notranji sladkovodni bazen.

GREMO NA IZLET

V soboto, 23. julija 2022

Vstopna mesta: Ljubljana, Logatec, Postojna.

Odhod avtobusa ob 7. uri z obračališča mestnega prometa Dolgi most v Ljubljani. Vožnja po avtocesti do Italije. Naš prvi postanek bo v slikovitem mestecu Videm (Udine), kjer si bomo ogledali mestne znamenitosti: trg Liberta z ložo del Lionello, ložo in kapelo S. Giovanni, stolp z uro in spomenik miru, ulico Via Mercato Vecchio s palačami, trg Matteoti s cerkvijo San Giacomo in vodnjakom, trg XX. Settembre z neoklasicistično palačo Kechler in trg Duomo s katedralo.

Ustvarjalnica 

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Iz neopaznega – prestižen cvetlični lonec

Loncu običajne podobe sem nadela videz imenitno bleščečega cvetličnega lonca, ki s svojo opaznostjo pritegne celo več pogledov kot rastlinje v njem.

Trda mila, ki so bila pred leti po krivici zapostavljena, so spet vse bolj priljubljena, še posebej pri ekološko bolj ozaveščenih potrošnikih. V resnici imajo veliko prednosti pred tekočimi mili.

Ena izmed pomembnih prednosti trdega mila je, da potrebuje zelo malo embalaže ali celo sploh ne. V primerjavi s tekočim milom v plastični embalaži za enkratno uporabo je trdo milo največkrat zavito v navaden papir, ki ne obremenjuje okolja. Ker trda mila ne vsebujejo konzervansov, tekoča mila pa jih zaradi vsebnosti vode skoraj vedno, so tudi po tej plati prijaznejša do okolja in vodnih virov. Dodatna prednost trdih mil je tudi, da so trajnejša in jih porabimo bistveno manj, kar spet varuje okolje in tudi naše denarnice.

Skupina Spominčice je svoje ustvarjalno delo v Društvu upokojencev Slovenske Konjice začela leta 2004 na pobudo Vide Bezenšek in Zofije Voler. Po treh letih je vodenje skupine prevzela Zvonka Krajnc. Ustvarjanje jim je v veselje, hkrati pa z njim ohranjajo bogato narodovo izročilo. 

Število ustvarjalk je s prvotnih šest naraslo že na 23. Razveseljivo je, da je med njimi tudi precej mladih. Marsikatera je začela brez predhodnega znanja, danes pa se lahko pohvalijo z res imenitnimi izdelki. Kvačkanje, pletenje in vezenje so dopolnile z risanjem in slikanjem na steklo, klekljanjem in številnimi drugimi tehnikami. Leta 2013 so obogatile ročne spretnosti še s česanjem in predenjem volne in v sodelovanju s Kulturnim društvom konjiških likovnikov dvignile raven vrste izdelkov.

Sredi februarja sem obiskala Združene arabske emirate (ZAE) na Bližnjem vzhodu, na puščavskem območju Arabskega polotoka ob Perzijskem zalivu. ZAE sicer sestavlja sedem emiratov, med katerimi sta najbolj znana moderen in vedno živahen Dubaj ter upravna in mirna prestolnica Abu Dhabi.

Iz Ljubljane sem odletela z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Flydubai. Med letom so ponujali hrano in brezalkoholno pijačo, kdor je želel alkoholno pijačo, pa jo je moral plačati. Po šestih urah smo pristali na ogromnem letališču v Dubaju, povsod je bila velika gneča. V menjalnici sem nekaj evrov zamenjala v njihove dirhame za prevoz s taksijem. Težko sem ga dobila, čeprav je pred letališko stavbo čakalo več kot sto taksistov, je bilo tudi ogromno potnikov in prerivanja. Med bivanjem tukaj sem se veliko vozila s taksiji, in naj povem, da so cenejši kot pri nas. Potovala sem sama in povsod naletela na prijazne in ustrežljive ljudi. Čeprav velja Dubaj za prestižno državo, si lahko marsikaj privošči tudi turist s povprečnimi dohodki. Samo najti je treba ustrezne trgovine ali restavracije. Sama sem se na primer odločila, da ne bom jedla v hotelu, pač pa v drugih lokalih. V hotelski sobi pa je bil nameščen kavni avtomat, da sem si lahko pripravila kavo z mlekom v prahu …

Butični založnik in zasebni galerist, strasten zbiratelj domoznanskega gradiva, iskalec prezrtih osebnosti Primož Premzl je nekaj čisto posebnega na slovenski kulturni sceni. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Glazerjevo listino in Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo. Najpomembnejši pa je njegov žlahtni entuziazem, s katerim opravlja svoje založniško poslanstvo. Brez tega bi bilo marsikaj izgubljeno in nedostopno.

Premzlovo zbirateljstvo izhaja iz zbiranja sličic v otroštvu, filatelističnega in numizmatičnega navdušenja v osnovni in srednji šoli, v sredini osemdesetih let pa je začel resno zbirati še drugo gradivo. In postal je založnik. »Naključno srečanje z likovnim in tehničnim urednikom pri Pomurski založbi Francem Mesaričem, sicer znanim prekmurskim slikarjem in grafikom, leta 1992 je bilo prelomno za mojo prihodnjo poslovno pot. Ponudba Pomurske založbe, da pri njih izdam svojo prvo knjigo, je pripeljala do tega, da sem kmalu zatem svojo pot nadaljeval kot samostojni založnik. Odkrivanje preteklosti me povezuje z mojimi predniki, brez katerih ne bi mogel početi tega, kar počnem že skoraj štirideset let.« Do zdaj je založil in izdal v svojem Umetniškem kabinetu 56 zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških knjig.

V neokrnjeni naravi pod mogočno Menino planino cveti posebno lep makov cvet – gornjegrajski Makov svet. To je inovativni center za osebe z demenco, najsodobnejši pri nas. Zasnovan je kot prizidek k tamkajšnjemu klasičnemu domu za starejše občane, stanovalci pa so iz vseh slovenskih pokrajin.

Direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant je povedala, da so Makov svet odprli lani poleti simbolno pri njih, ker je tu družba Deos pred 20 leti zgradila prvi dom (to so zasebni domovi s koncesijo) in tudi ker je v teh predalpskih krajih odlično podnebje. »Za ime smo se odločili skupaj s stanovalci. Vprašali smo jih, česa se radi spomnijo iz svoje preteklosti, in dejali so, da žitnih in makovih polj,« pove sogovornica in doda, da podoben projekt načrtujejo še v Kopru.