-
Vandramo po Sloveniji
Z avtomobilom lahko pridemo v Rakov Škocjan oziroma k Zelškim jamam iz treh smeri: z Unca, Postojne in Podskrajnika. Z železniške postaje Rakek pa je do Rakovega Škocjana ura zmerne hoje po ravnem, a po divje zakraselem svetu, sicer krajinskem parku. Naravoslovna učna pot po tem parku ima 16 vsebinskih točk. Začne se pri Zelških jamah oziroma pri Malem naravnem mostu, sklene pa pri razvalinah cerkvice sv. Kancijana pri Velikem naravnem mostu. Pot je dolga 4,5 kilometra oziroma poldrugo uro hoje. Zahteva pa dobro obutev.
Epilepsija ali božjast pri psih
Tako kot v humani medicini se tudi v veterini srečujemo z epilepsijo, in sicer nekoliko pogosteje pri psih kot pri mačkah. Gre za živčne oblike napadov, ki se ponavljajo in so posledica nenadzorovanega, nenadnega izbruha električne aktivnosti v možganih.
Napadi so lahko posledica prirojene bolezni (hidrocefalus), tumorja v glavi, vnetja možganov kot posledica okužbe s povzročiteljem pasje kuge, hude poškodbe glave. Lahko pa so epileptični napadi posledica zastrupitev, na primer z antifrizom, insekticidi in herbicidi, posledično pride do obolenj srca, jeter, ledvic, pomanjkanja glukoze v telesu (kot posledica tumorja trebušne slinavke) ali težav z ravnovesjem elektrolitov.
-
GLASBA
Praznovanje: 70 let Ljubljana Festivala
Streha nad poletnim gledališčem Križank je popravljena, tako da bodo Križanke spet osrednje festivalsko prizorišče. Festival 21. junija začenja Poletna noč, ki bo posvečena slovenskim pesnicam in pesnikom ob 60. obletnici Slovenske popevke. Napovedujejo simfonične in komorne koncerte, operne in baletne predstave ter muzikale. Prišlo bo kar sedem tujih orkestrov pod taktirko največjih dirigentov. Med njimi so Orkester Zahodno-vzhodni divan, ki ga vodi Daniel Barenboim, Simfonični orkester iz Pittsburgha pod vodstvom Manfreda Honecka ter...
Samooskrba na balkonu ali terasi
Mini zelenjavni vrt postaja za marsikoga svet samooskrbe, ki je vedno pri roki. Številna zelišča ter cepljeno in miniaturno zelenjavo lahko pridelamo tudi na balkonih visokih stolpnic ali na domači terasi.
Ko boste enkrat na svojem balkonu namenili prostor zeliščem, boste presenečeni, kolikšno zalogo čaja in začimb si lahko pripravite. Melisa, meta in citronska verbena imajo močno robustno rast, iz katerih boste dobili veliko količino zelenega materiala za rezanje. Za zimo pa dovolj dišečega pomirjajočega čaja za vso družino, saj imata citronska verbena in melisa prijeten vonj po limoni.
Nageljni so del ljudske dediščine
Pri Gorenjski turistični zvezi že od leta 2000 poteka akcija Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Zveza se je za ta projekt odločila v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna in v letu 2013 program izbora za najlepše gorenjske nageljne še nadgradila.
Ljubitelje nageljnov so vsako pomlad povabili na predavanje v katero izmed gorenjskih vrtnarij, kjer so si izmenjali izkušnje in dobili strokovne nasvete o vzgoji in negi nageljnov. Vsako leto je tudi veliko prijav na razpis za priznanje in prejemniki se jih iskreno razveselijo. Z akcijo so pripomogli, da so vrtnarji začeli bolj množično gojiti sadike, ljubitelji rož pa kupovati in z njimi lepšati svoje domove. Marsikatera gorenjska hiša je okrašena z nageljni, tudi večmetrske balkone, zasajene z nageljni, lahko vidite na Gorenjskem, predvsem...
-
Vsepovsod rožice
Nežne rožice, skrite med zelenimi vejicami, so se ljubko razcvetele na zelenem prtu.
Cvetlični vzorec s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Cvetke in vejice lahko tudi sami sestavimo v privlačen vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec prenesemo na blago tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo.
Za vezenje potrebujemo prejice v rumeni in svetlo rjavi barvi ter v treh odtenkih rdeče in zelene barve.
Lutke, ki čakajo na glas in roko, da jih oživita
Bili so zlati časi lutkarstva, vsaj če govorimo za Gorenjsko v osemdesetih letih, se spominja avtorica razstave Lutke dveh prijateljev Mita Muljavec Uršič, upokojena vzgojiteljica in lutkarica. Zbrala je lutke iz več kot dvajset lutkovnih predstav, ki jih je ustvaril Saša Kump in jih skupaj z njim, pozneje pa tudi samostojno uporabljal Cveto Sever in naslednje generacije kranjskih lutkarjev.
Raznolike in pisane ročne lutke, marionete, ploske lutke, javajke, čisto posebne na dolgem kovinskem »obešalniku«, in tudi takšne iz debelih lesenih kosov na vrvicah … Lahko rečemo, da je bila v več kot petdesetih letih na ogled zgodovina razvoja lutkarstva v Kranju. Razstava v Galeriji Ceneta Avguština je bila enkratna v dvojnem pomenu: zaradi čudovitih barvitih lutk, ki komaj čakajo, da bi jih kdo vzel v roke in bi z igralčevim glasom ponovno zaživele, in zaradi tega, ker se ne bo nikoli več ponovila.
-
Z MOJEGA OKNA
Srečali sta se pred trgovino. Kar dolgo se nista videli in Zdenka se je spraševala, ali tudi Ana pri njej opazi bolj utrujeno sklonjenost hrbta in previdnejši korak, kot je ona sama videla pri sošolki. Ogledalo doma sicer jasno odseva podobo, resnico pa zagledaš šele v podobi vrstnice …
»Greva na kavo?« In sta sedli za mizico ob robu parka in igrišča, v jutranjem miru je tu lepo, ves prostor je na razpolago za klepete upokojencev.
»Kako ti gre?«
»Dobro, jamrala ne bom.«
Pogledali sta se v oči in se nasmejali. Že zdavnaj sta ugotovili, kako so se pogovori kar naenkrat začeli vrteti okoli zdravja. Kolikokrat sta že ponovili odločitev o tarnanju, pa vendar je treba vsaj v obrisih poročati o spremembah – in v življenju upokojencev je kar naprej kakšna sprememba predvsem glede zdravja.
-
Dobre stare viže
Vinko Janežič se je rodil leta 1945 v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. V družini je bilo sedem otrok, mama Ana je bila gospodinja, oče Franc pa je znal opravljati najrazličnejša dela. Vsega se je uspešno lotil, tako da sta z mamo, ki je veliko hodila pomagat kmetom in pospravljat v šoli, lahko preživljala tako veliko družino.
Kdaj vas je pa prijelo, da bi igrali domačo glasbo? »Prepeval sem že v šoli, s prvo plačo pa sem si kupil kitaro. Bilo je to leta 1962, ko sem bil trgovski pomočnik. V prvem triu smo se zbrali sami trgovci, igrali smo na kitaro, harmoniko in kontrabas. In ko se je bližal konec leta, so nam dejali, zdaj boste pa igrali. In pred prvim nastopom so nas vprašali, kako se bomo imenovali. Pa se je nekdo oglasil, češ le kaj jih sprašujete, saj so vsi trgovci. In smo postali Trgovci,« pove Vinko o začetku svoje glasbene poti.
S senčenjem uravnavamo temperaturo
Prosti časjunij '22Ljudje Starejši Dom
Zastiranje oken je eden izmed ključnih ukrepov proti vdoru vročine v stanovanje. Najboljše so klasične rolete ali naoknice na zunanji strani oken. Manj pomagajo tekstilni roloji ali žaluzije, ki so na notranji strani stekel ali med stekli. Tak ukrep bo malenkost zaščitil pred sončnim sevanjem, vendar ne bo dovolj učinkovit, ker bo vročina že vstopila v prostor.
Žaluzije ali mrežasti roloji, t. i. screen roloji, morajo biti na zunanji strani zato, da preprečijo vdor toplote v prostore. Tako namreč lažje ohranjamo primerno temperaturo v prostoru. Široke kovinske žaluzije na zunanji strani, ki jim rečemo tudi krpanke, so učinkovite, a manj kot rolete. Njihova prednost pa je, da so poleti lahko ves čas spuščene in po želji obračamo lamele glede na želeno svetlobo. Za manj težko delo s spuščanjem in dviganjem takih žaluzij ali klasičnih rolet je smiselno namestiti električno upravljanje.